Moskva – V tednu nizkih temperatur in povečanih potreb so medsosedski spori Evropsko unijo vnovič opomnili na bolečo odvisnost od ruskega plina ali nafte, ki je zdaj v središču pozornosti. Vzrok za to je rusko-beloruski naftni spor, ki se je začel prvi dan novega leta in ga na včerajšnjem sestanku v Moskvi niso uspeli zgladiti. Podoben je tistemu iz leta 2007, ko je Rusija za kratek čas ustavila dobave nafte po naftovodu Družba (Prijateljstvo), ki teče skozi Belorusijo in s katerim evropske države pokrijejo kar desetino svojih potreb. Evropske energetske bojazni so večje tudi zaradi ukrajinskih zadreg pri plačilu ruskega plina, zaradi česar ni izključena nova plinska kriza.
Od naše dopisnice
Začetek novega leta za spremembo ni zaznamovala plinska vojna med Rusijo in Ukrajino, ampak naftna vojna med Rusijo in Belorusijo, ki še naprej zavrača ruski predlog, po katerem bi morali polne carine plačevati za rusko nafto, ki jo v beloruskih rafinerijah zgolj obdelajo in potem prodajo naprej na Zahod, za nafto, namenjeno domači rabi, pa bi bili oproščeni vseh dajatev.
Rusija je predlog predstavila že 1. januarja, ko se je iztekla stara pogodba, po kateri je Rusija svoji sosedi zaračunavala precej manjše dajatve kot drugim kupcem, od česar je imela koristi predvsem Belorusija. Ta iz Rusije na leto prejme nekaj več kot 21 milijonov ton nafte; šest milijonov ton jo obdrži zase, 15,5 milijona ton pa jo obdela in po precej višji ceni proda naprej.
Spremenjene okoliščine naftne trgovine med sosedama bi Belorusijo stale kar pet milijard dolarjev na leto oziroma kar deset odstotkov bruto domačega proizvoda, zato se jim belorusko vodstvo na vso moč upira. Sklicuje se na carinsko unijo med Rusijo, Belorusijo in Kazahstanom, ki je začela veljati 1. januarja, beloruski predsednik Aleksander Lukašenko pa je zakon o njej v znamenje protesta ratificiral šele s petdnevno zamudo.
Rusija je zaradi spora za kratek čas ustavila dobavo nafte po naftovodu Družba, po katerem črno zlato prejemajo evropske države, predvsem Nemčija, Poljska, Madžarska in Slovaška. Belorusija je v odgovor zagrozila, da bo ruski eksklavi Kaliningrad prenehala dobavljati elektriko. Ruska nafta je že kmalu nemoteno tekla proti Evropi, sprti strani sta segli za pogajalsko mizo, zaradi omenjenega spora in nizkih temperatur pa je cena nafte v torek dosegla rekordnih 81,77 dolarja za sod.
Evropa, ki ima po zagotovilih strokovnjakov v svojih skladiščih trenutno zadostne zaloge nafte, jo je odnesla precej bolje kot med podobnim sporom pred tremi leti, v katerega sta se Belorusija in Rusija zapletli zaradi cene nafte. Trajal je tako dolgo, da sta Nemčija in Poljska že začeli čutiti pomanjkanje.
Kljub takšnim izkušnjam se Evropa tudi letos precej bolj boji ponovitve plinske vojne, ker je dosti bolj občutljiva. Po mnenju poznavalcev bo trenutek resnice napočil najpozneje po drugem krogu ukrajinskih predsedniških volitev, ki bodo predvidoma 7. februarja. Tiskovni predstavnik Naftogaza Valentin Zemljanski je včeraj sicer zatrdil, da je Ukrajina poravnala 892 milijonov dolarjev za decembrski plin, za katerega je Rusija kot skrajni rok postavila 11. januar. To je bilo mogoče zgolj zato, ker je Mednarodni denarni sklad Ukrajini dovolil porabo dveh milijard dolarjev iz fonda zlatih in tujih rezerv.