Moskva – Ruski predsednik Vladimir Putin je na uradnem obisku na Kitajskem, kjer se bo po srečanju s kitajskim vodstvom udeležil tudi zasedanja Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO). Obe srečanji sta namenjeni utrjevanju protizahodne koalicije.
Rusija in Kitajska sta v varnostnem svetu OZN blokirali že dve resoluciji o Siriji, v petek pa sta zavrnili tudi resolucijo o obsodbi pokola v Huli, v katerem je bilo ubitih več kot sto ljudi. Putin in kitajski predsednik Hu Jintao nameravata podobno politiko nadaljevati tudi v prihodnje. »Mednarodna skupnost mora še naprej podpirati mirovno misijo posebnega odposlanca Arabske lige in Združenih narodov Kofija Anana,« sta se strinjala na pogovorih. » Kitajska in Rusija nasprotujeta tujemu posegu in nasilni spremembi režima,« je pojasnil predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Liu Weimin. Kar zadeva zunanjo politiko, imata Rusija in Kitajska naravnost zgledne odnose, sodi ruski zunanji minister Sergej Lavrov, četudi se sosedi občasno zapleteta v mejne spore in sta se nekoč gledali s precejšnjim nezaupanjem.
Putin je reden gost kitajskega vodstva in se je v Pekingu zadnjikrat mudil oktobra lani, ko je bil še premier. »Po zaslugi prizadevanj obeh držav je rusko-kitajsko strateško partnerstvo doseglo nove višine. Zdaj se premika na še višjo raven,« je poudaril tokrat. V članku, ki so ga objavili v kitajskem dnevniku People’s Daily, je zapisal, da je srednjeročni cilj blagovno menjavo med državama do leta 2015 povečati na 100 milijard dolarjev, do leta 2020 pa kar na 200 milijard. Lani je menjava dosegla rekordnih 83,5 milijard dolarjev in je v primerjavi z letom prej zrasla za kar 40 odstotkov.
Putin in Hu sta podpisala sporazum o nadaljnjem poglabljanju rusko-kitajskih odnosov, enakopravnega in iskrenega partnerstva ter strateškega sodelovanja, ruska delegacija, v kateri je sodelovalo šest vladnih predstavnikov, šefi energetskih velikanov Gazprom, Rosneft in Transneft ter drugi vodilni predstavniki ruskega gospodarstva, pa je podpisala še 15 poslovnih sporazumov. Med drugim medvladni sporazum o sodelovanju pri gradnji jedrskih elektrarn na Kitajskem ter vračanju posojila ruske vlade iz leta 1992.
Čeprav je bila energetika ena od glavnih tem pogovorov, niso premostili nesoglasij o ceni ruskega plina, zaradi katerih sosedi še zdaj nista podpisali 30-letnega plinskega sporazuma, ki predvideva, da bi na Kitajsko vsako leto prodali kar 68 milijard kubičnih metrov plina. Največja proizvajalka plina na svetu vztraja pri ceni 400 dolarjev za tisoč kubičnih metrov, po kateri dobavlja plin tudi evropskim porabnikom, Kitajska pa vztraja pri ceni 250 dolarjev. »Naši skupni projekti bodo spremenili celotno konfiguracijo svetovnega energetskega trga,« je poudaril Putin. Moskva in Peking sta leta 2010 podpisala zavezujoči sporazum o gradnji dveh koridorjev za dobavo ruskega plina na Kitajsko; po prvem bo tekel plin s polj v zahodni Sibiriji, drugi pa predvideva gradnjo plinskih skladišč v vzhodni Sibiriji, na ruskem Daljnem vzhodu ter na polotoku Sahalin.
Kitajska že zdaj kupuje ogromne količine utekočinjenega naravnega plina (LNG) in zemeljskega plina iz Turkmenije. Mednarodna agencija za energijo (IEA) je v včerajšnjem srednjeročnem poročilu o plinskem trgu napovedala, da se bo poraba zemeljskega plina na Kitajskem v petih letih več kot podvojila. Kitajska bo postala tretji največji uvoznik plina po Evropi ter Aziji in Oceaniji in bo do leta 2017 poganjala 2,7-odstotno povprečno rast plinskega trga. »Do leta 2017 se bo trgovina s plinom povečala za 35 odstotkov, predvsem zaradi utekočinjenega naravnega plina in izvoza iz nekdanjih sovjetskih republik,« so zapisali v poročilu, ki so ga predstavili v okviru svetovne plinske konference. »Razmeroma visoke cene plina in velika rast obnovljivih virov energije bodo omejili povpraševanje v Evropi,« so staro celino označili za edino regijo, v kateri v prihodnjih letih povpraševanje po plinu ne bo naraščalo.