Moskva – Na treh ruskih državnih televizijskih postajah so v ponedeljek zvečer predvajali obsežen intervju s premierom Vladimirjem Putinom, ki je bil njegov prvi daljši nastop po oznanilu, da se namerava vrniti na predsedniški položaj.
Za novo predsedovanje se je odločil zaradi ohranjanja stabilnosti, ki je bila glavni dosežek njegovih prvih predsedniških mandatov v obdobju 2000–2008. »Dovolj je, da naredimo dva ali tri nepravilne korake, in že se lahko znajdemo v kaosu. Vse je zelo krhko, tako v politiki kot v gospodarstvu,« je prvič javno spregovoril o pasteh tako opevane stabilnosti. »Sam nikoli nisem iskal tega delovnega mesta, a če se nečesa lotim, potem hočem stvari pripeljati do logičnega ali vsaj najboljšega zaključka,« je nakazal, da bo na oblasti ostal, dokler se mu bo zdelo, da je potreben.
Najvplivnejšemu ruskemu politiku ustava omogoča še dva šestletna predsedniška mandata, kar pomeni, da utegne ostati na oblasti do leta 2024, ko bo dopolnil 72 let. Putin se je primerjal z nekdanjim ameriškim predsednikom Franklinom D. Rooseveltom, ki je bil za predsednika izvoljen kar štrikrat in je državo vodil v času najhujših preizkušenj – velike gospodarske krize in druge svetovne vojne. »Bil je učinkovit voditelj, zato ni pomembno, koliko mandatov je bil predsednik. Ko je država v težavnih razmerah in se po krizi postavlja na noge, je stabilnost v politiki izjemnega pomena,« je poudaril, da je ponovitev kaosa iz 90. let prejšnjega stoletja mogoče preprečiti samo, če bo Rusiji vladal politik njegovega kova. Kot drugi razlog za vrnitev je navedel, da je takšna pač želja ljudi: »Od običajnih ljudi, ki jih srečujem v različnih regijah, velikokrat slišim željo, da bi se stvari odvile po natanko takšnem scenariju.«
Če za njegovo selitev v Kremelj skorajda ni ovir, ostajajo premierske karte za zdaj odprte. »Če bodo volivci podprli Enotno Rusijo in bo v parlamentu ohranila vodilni položaj, bo Dmitrij Medvedjev lahko sestavil učinkovito vlado,« je dal vedeti, da je usoda Medvedjeva odvisna od uspeha Enotne Rusije na decembrskih parlamentarnih volitvah. Stranka ima v parlamentu trenutno dvetretjinsko večino, prvi na strankarski volilni listi pa bo prav Medvedjev.
Kar zadeva tandem, je samozavestno zatrdil, da delata precej bolj zagnano od »povojnih sovjetskih voditeljev, kar kaže pripisati bodisi njihovi fizični nesposobnosti bodisi pomanjkanju zavesti o tem, kaj je še treba storiti«. Svoje komunistične predhodnike je obtožil monopolizacije politične in gospodarske moči, kar je na koncu pripeljalo do razpada države. »Zadeve so šle tako daleč, da je izbruhnila državljanska vojna. Na Kavkazu je tekla kri. Tam se še vedno spopadamo s problemi, s kriminalom in terorizmom, a stvari so se, hvala bogu, spremenile.«
Medvedjevu na zahodu pripisujejo zasluge za ponovni zagon v ameriško-ruskih odnosih, ki bo s Putinovo vrnitvijo v Kremelj po mnenju analitikov postal negotov. »Seveda smo vedno ščitili nacionalne interese in tako bo tudi v prihodnje. To smo vedno počeli civilizirano. Velika napaka bi bila, če bi si nadeli plašč velesile in bi diktirali zahteve, ki se nas ne tičejo. Ni dobro igrati svetovnega policaja. Če kdo to hoče, naj izvoli!« je kritiziral ZDA. Privoščil si jih je tudi v odgovoru na vprašanje, kaj pravi na kritike, da poskuša sosede z ustrahovanjem prisiliti v tesnejše sodelovanje z Moskvo: »Tem nepravičnim tujim kritikom, ki govorijo o naših imperialnih ambicijah, pravim: Ukvarjajte se z lastnimi težavami; inflacijo, vse večjo vladno zadolženostjo, debelostjo. Skratka, naredite kaj koristnega!«
Rusija nikoli ne bo satelitska država, kot denimo nekatere nekdanje članice vzhodnega bloka, »ki ne morejo imenovati niti obrambnega ministra, ne da bi se prej posvetovale s tujimi veleposlaniki,« je ošvrknil države t. i. nove Evrope.