Moskva – V mestu Kirovu, približno 600 kilometrov severovzhodno od Moskve, se nadaljuje sodni proces proti Alekseju Navalnemu, enemu najvidnejših ruskih opozicijskih voditeljev. Sodnik Sergej Blinov je zanj zahteval šestletno zaporno kazen in odškodnino v višini 23.000 evrov.
Polona Frelih, dopisnica
Obtožen je kraje desetih kubičnih metrov lesa iz podjetja Kirovles, ki ga je s tem domnevno oškodoval za 376.000 evrov. Sodba bo znana 18. julija. Sodni proces primerjajo s tistim proti padlemu oligarhu Mihailu Hodorkovskemu, ki je zaradi poneverbe in davčne utaje v zaporu že od leta 2005. Po mnenju opozicije je sodni proces v obeh primerih politično motiviran s ciljem nagnati ruskim disidentom strah v kosti. Zaradi njega je zaspano industrijsko mesto Kirov, ki nosi ime po boljševističnem voditelju Sergeju Kirovu, za katerega je bil usoden atentat, kar je sovjetski voditelj Josif Stalin leta 1934 uporabil kot izgovor za začetek množičnih čistk, v središču pozornosti.
»Sodni proces je dokazal, da je Navalni storil zločin,« je tožilec Sergej Bogdanov z zahtevo po šestletni zaporni kazni dosegel, da je dvorana obnemela. Ne pa tudi 37-letni Navalni, ki mu je uspelo obdržati kondicijo z največjih opozicijskih demonstracij po zadnjih predsedniških in parlamentarnih volitvah, s katerimi je utrdil vlogo največjega nasprotnika ruskega predsednika Vladimirja Putina. »Če kdo misli, da bom zdaj pobegnil v tujino, se moti. Apatija koristi ogabnemu fevdalnemu sistemu, ki kot pajek sedi v Kremlju. Sto najbogatejših družin pije kri Rusiji,« je sodišče v Kirovu primerjal s televizijsko nadaljevanko, ki ima nalogo, da z državnimi televizijskimi programi dan za dnem demonizira Navalnega.
Ambicije po županskem in celo predsedniškem položaju
Če bo spoznan za krivega, ne bo mogel sodelovati na volitvah za župana Moskve, ki bodo 8. septembra in za katere je že napovedal kandidaturo, niti na predsedniških volitvah leta 2018, za katere prav tako ne skriva svojih ambicij. Na njih se lahko za četrti predsedniški mandat poteguje tudi Putin, ki bi ob morebitni izvolitvi Rusiji vladal kar četrtino stoletja.
»Želim si biti predsednik. Rad bi spremenil življenje v naši državi. Hočem spremeniti način njenega vodenja. Ne bom lagal, kradel in goljufal,« je Navalni napovedal v intervjuju za internetno televizijsko postajo Dež. Z napovedjo je po mnenju analitikov poskušal doseči čim večjo medijsko odmevnost sodnega procesa in prizanesljivejšo obravnavo. Javnomnenjska raziskava neodvisnega centra Levada je pokazala, da bi Navalnega za župana Moskve podprlo komaj tri odstotke volilnih upravičencev, kar 30 odstotkov pa sploh še ni slišalo zanj. »Če na volitvah za župana Moskve ne bo Navalnega, pomeni, da so volitve v Rusiji dokončno mrtve ter da nimamo nobene možnosti za mirno in postopno spremembo sistema,« je poudaril Grigorij Čkartišvili, bolj znan pod pisateljskim imenom Boris Akunin.
Obtožbe proti Navalnemu segajo v leto 2009, ko je bil kot svetovalec zaposlen pri guvernerju kirovske oblasti Nikiti Belihu, ki je na sodišču nastopil kot priča obrambe. Poleg tega je skupaj z bratom Olegom Navalnim, ki na državni pošti zaseda pomemben položaj, obtožen še kraje 1,3 milijona evrov.
Navalni je po izobrazbi pravnik, ki se je med drugim šolal na prestižni ameriški univerzi Yale, revija Time pa ga je leta 2011 kot edinega Rusa uvrstila na seznam najvplivnejših ljudi na svetu. Z notorično rusko korupcijo se je začel boriti leta 2007, svetovno slavo pa je dosegel med protivladnimi protesti, ki so Rusijo zajeli po spornih parlamentarnih volitvah leta 2011. Takrat je postal nesporno prva figura opozicijskega protestnega vala, ki je zajel rusko prestolnico, zdaj pa mu pohaja sapa. Njegovi privrženci so iz vrst srednjega razreda, na svojo stran jih je pridobil z izjavo, da je vladajoča Enotna Rusija stranka »tatov in goljufov«. Tako imenovani kreativni razred iz velikih mest, kot sta Moskva in Sankt Peterburg, ki je aktiven predvsem na internetu, mu ni zameril niti spogledovanja z nacionalizmom, ko je na Ruskem maršu na vse grlo kričal gesla proti prišlekom iz Kavkaza.