Moskva – Znanemu ruskemu odvetniku Borisu Kuznecovu grozi sedemletna zaporna kazen zaradi izdaje državne skrivnosti. Rusko tožilstvo ga preganja, ker je sodišču predložil dokaze o nezakonitem prisluškovanju tajne službe FSB njegovemu klientu, nekdanjemu poslancu zgornjega doma ruskega parlamenta Levonu Čakmakčijanu. Kuznecov je iz Rusije pobegnil in je iz neznanega skrivališča oblasti obtožil, da pod pretvezo državnih skrivnosti kratijo človekove pravice.
Od naše dopisnice
Boris Kuznecov, odvetnik, ki se je proslavil z zastopanjem tako razvpitih klientov, kakršni so lastnik propadlega ruskega naftnega velikana Jukos Mihail Hodorkovski, družina ubite novinarke Ane Politkovske, družine preminulih mornarjev iz podmornice Kursk in številnih drugih, je zdaj sam postal tarča. V imenu Čakmačijana, ki je že od februarja v priporu zaradi domnevnega jemanja podkupnin, je na ustavno sodišče naslovil pritožbo zaradi kršenja ustavnih pravic. Pritožbi je priložil tudi zapisnike nezakonitih prisluhov. S tem si je na glavo tudi sam nakopal preiskavo; moskovsko državno tožilstvo jo je uvedlo zaradi izdaje državne skrivnosti. Njegova žena pa je včeraj še sporočila, da so v njun dom vdrli neznani vlomilci.
Boris Kuznecov se je pred dnevi z neznane lokacije oglasil radiu Svobodna Evropa. »Izpolnjeval sem le svojo odvetniško dolžnost. Dokopal sem se do dokumentov, ki so govorili o prisluškovanju poslancu. Iz njih je tudi razvidno, da so tajne službe natanko vedele, komu prisluškujejo. Poleg tega dokumentov nisem poslal izraelskemu Mosadu ali Cii, pač pa ruskemu ustavnemu sodišču,« je obtožbe o izdaji državne skrivnosti za popoln nesmisel označil Boris Kuznecov. Povedal je še, da bi z veseljem povedal, kje se je, da pa tega ne more storiti, saj bi ogrozil varnost tistih, ki so mu pri begu pomagali.
Predstojnik moskovske odvetniške zbornice Genri Reznik je rusko odvetniško skupnost že javno pozval k cehovski solidarnosti. Primer odvetnika Kuznecova namreč še zdaleč ni osamljen. Številne, kot sam pravi konstruirane obtožbe, je moral denimo zadnje čase odbijati tudi odvetnik Igor Trunov, ki je zastopal sorodnike žrtev drame v gledališču Dubravka leta 2002. »Kakor hitro sprejmeš kakšen odmevnejši primer, začnejo tožilci iskati razloge za kazenski pregon proti tebi, » je Trunov razkril po njegovem edini pravi razlog, zaradi katerega se je pri oblasteh znašel v nemilosti. Podobna je tudi usoda odvetnice Karine Moskalenko, ki je prav tako zastopala Hodorkovskega, vodjo opozicije Garija Kasparova in žrtve tragedije v Beslanu. Proti Moskalenkovi so uvedli postopek za odvzem odvetniške licence s skorajda cinično obrazložitvijo tožilstva, da je proti državi slabo zastopala Mihaila Hodorkovskega.
Karina Moskalenko je pred tem uspešno zmagala v kar 27 tožbah, ki so bile proti Rusiji vložene na evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Zdaj je Rusija tudi tem tožbam napovedala vojno. Predsednik ruskega ustavnega sodišča Valerij Zorkin je namreč nedavno pozval k sprejetju zakonodaje, ki bi ruskim državljanom onemogočala tožbe na evropskem sodišču, še preden bi bila izčrpana vsa domača pravna sredstva.