Grozni, Šali – Dvorano mestnega sveta v Šaliju krasijo portreti ruskega predsednika Vladimirja Putina, proruskega čečenskega predsednika Ramzana Kadirova in njegovega očeta Ahmada Kadirova. Dvorana zelo spominja na sovjetske čase, takšen pa je bil na decembrskih parlamentarnih volitvah tudi rezultat vladajoče stranke Enotna Rusija, ki je v Čečeniji dobila več kakor 99 odstotkov glasov. Zdaj se v tej nemirni ruski republiki pripravljajo na predsedniške volitve. »V Čečenijo se vračajo številni begunci, zato utegne Dmitrij Medvedjev dobiti še več glasov. Morda kar sto odstotkov,« je nadvse resno napovedal Sabijev Abdulah Habijev, namestnik vodje šalijskega okrožja. Na vprašanje, ali bodo potem fotografije Putina zamenjali s portreti Medvedjeva, pa je odgovoril: »Putin bo ostal, razobesili pa bomo tudi slike Medvedjeva.«
Od naše dopisnice
Enotna Rusija je v Čečeniji dobila 99,6 odstotka glasov, je dan po decembrskih parlamentarnih volitvah sporočila čečenska volilna komisija. Na Zahodu so o sanjskem rezultatu nemudoma podvomili, a čečenske oblasti so ostale neomajne. Tudi ko jim je skupina tujih novinarjev predočila, da jim je najmanj petnajst mimoidočih v Groznem potrdilo, da na decembrskih volitvah niso sodelovali. »Nemogoče je, da ste v enem dnevu našli 15 ljudi, ki niso volili. Razen, če ste spraševali tiste, ki so v Čečenijo pripotovali z vami,« je bil odločen predsednik čečenskega parlamenta Duruahva Abdurahmanov.
Predsednik čečenske volilne komisije Ismail Bajhanov pripisuje dobri rezultat Enotne Rusije miru, ki je po zaslugi proruskega predsednika zavladal v Čečeniji, visoko volilno udeležbo pa čečenski klanski mentaliteti. »Volitve so za nas praznik. Ljudje skupinsko odhajajo na volišča in na volilni dan je za nas največji problem gneča. Leta 2005 sem bil na volitvah v Veliki Britaniji in na volišču sem videl dva, tri ljudi. Meni se je to zdelo skrajno čudno,« je namigovanje o volilni prevari zavrnil Bajhanov.
V severnokavkaški republiki je tudi pred marčnimi predsedniškimi volitvami opaziti samo plakate Enotne Rusije – v osnovnih in srednjih šolah ter celo okrog poslopja volilne komisije. Oglasov predsedniških kandidatov ni. »Glasovale bomo za Vladimirja Žirinovskega,« so na tržnici v Šaliju govorile prodajalke, ki so jim oblasti zaprle trgovine in morajo zato prodajati na prostem. Mnogih med njimi pa na predsedniške volitve vendarle ne bo. V bitki za preživetje bodo tudi na dan volitev prodajale. »Glasovala bom za Medvedjeva, ki zelo spominja na Vladimirja Vladimiroviča. Njegovi cilji so takšni kot Putinovi,« je svojo izbiro pojasnila osemnajstletna študentka Elita Zakajeva. Z ruto pokrita mladenka bo marca volila prvič.
Tudi proruski čečenski predsednik Ramzan Kadirov se zaradi prenosa oblasti v Rusiji prav nič ne vznemirja. »Zaradi politike enega človeka – če sem natančen, predsednika Putina – imamo varnost, stabilnost in blaginjo. Dobro bi bilo, če bi Putin ostal, ampak prav tako dobro bo, če bodo ljudje glasovali za Medvedjeva,« je z značilnim nasmeškom in v neknjižni ruščini govoril Kadirov. »Moja usoda je odvisna samo od Boga! Verjamem, da bom ostal predsednik,« je optimističen predsednik, ki nato v svojem črnem mercedesu oddrvi proti Gudermesu. K molitvi.