Hanti-Mansijsk – V cvetočem središču zahodnosibirske regije, ki je po velikosti primerljiva s Francijo in v kateri leži kar 7,5 odstotka svetovnih zalog nafte, bogata pa je tudi z nahajališči plina, se je z delovno večerjo začel dvodnevni vrh EU in Rusije. To je prvo srečanje novega ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva s predstavniki Evropske unije, glavna tema pa je energetika. Rusija boljšega mesta za evropsko premiero Medvedjeva ne bi mogla izbrati. Na račun naravnih bogastev, s katerimi Rusija drži Evropo v šahu, je nekoč podeželsko mestece postalo bleščeče in moderno poslovno središče.
Od naše dopisnice
EU-Rusija: utrip sodelovanja, piše na transparentih, s katerimi v Hanti-Mansijsku oglašujejo prvi evropsko-ruski vrh, ki ga gosti Medvedjev. Bolj kakor panoji pa bodejo v oči moderna poslopja in visoki nebotičniki, urejene ceste in pločniki ter cvetoče rožne gredice. Že po nekajminutnem sprehodu je jasno, da je to eno najrazvitejših ruskih mest, ki v proračun prispeva največ sredstev za Moskvo. Vse do zadnje kopejke je zaslužek od prodaje energentov. Hanti-mansijska regija, v kateri načrpajo kar 60 odstotkov nafte, je zato že dolgo znana kot ruski Kuvajt. »Takšnega mesta, kot je Hanti-Mansijsk, v Rusiji ni. Je simbol razcveta, ki ga država doživlja zadnjih deset let. Vse, kar vidite, je naftni denar,« pojasnjuje Nikolaj Petrov, strokovnjak za regije pri moskovski ustanovi Carnegie.
Zdi se, da je Rusija z izbiro prizorišča dogodka bolj kot utrip sodelovanja hotela pokazati svojo energetsko premoč. Že zato zveni precej naivno izjava visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solane, da od vrha pričakuje določitev energetskih regulativ. »Energetika je najpomembnejša točka naših odnosov z Rusijo. Za Evropsko unijo je izjemno pomembno vprašanje zanesljivosti oskrbe in o tem se bomo z našimi ruskimi partnerji gotovo še pogovarjali. To je področje medsebojne odvisnosti, kar bi moral upoštevati tudi novi sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Rusijo,« je pred prihodom na zasedanje poudaril Solana. Po napovedih bodo dogovor o začetku pogajanj potrdili danes.
Prav Solana je prvi predlagal evropsko posredovanje pri reševanju konfliktov v gruzinskih separatističnih pokrajinah Abhaziji in Južni Osetiji, zaradi katerih na Rusijo letijo očitki o spodbujanju separatizma. Za rusko-evropsko pogajalsko mizo se bo Rusiji neljuba tema znašla predvsem po zaslugi Litve, ki je v nasprotnem grozila, da bo vložila veto na pogajanja. Pred njo je to zaradi spora z mesom storila že Poljska. Medvedjev je evropsko ponudbo za posredovanje vljudno zavrnil.
Teme vrha so tudi rast cen hrane po svetu, naraščanja cen plina pa tudi klimatske spremembe. Za Rusijo pa je najpomembnejša uveljavitev brezviznega režima. »To ni več samo geslo; vsem je že jasno, da je to realnost. To je eden od načinov, da okrepimo sodelovanje,« je najpomembnejšo rusko ambicijo razkril predsednikov svetovalec Sergej Prihodko.