Moskva – Pregovor Kuj železo, dokler je vroče nenazadnje opominja tudi na izjemen pomen železarstva v Sloveniji, ki nas je vseskozi povezovalo z ostalo Evropo. Železo je še danes ena od najpomembnejših kovin, brez katere si ni mogoče predstavljati prihodnjega razvoja. Tega se dobro zavedajo tudi v Rusiji, ki je bila in ostaja železarska velesila.
Prav Rusi so leta 2007 kupili Slovensko industrijo jekla (SIJ), zdaj pa se lahko v moskovskem Politehničnem muzeju sprehodijo skozi tri razstave o zgodovini železarstva v Sloveniji, »ki skupaj ustvarjajo sliko razvoja železarske industrije in njen pomen za celotno Slovenijo«. Ekspozicija bo na ogled do 13. novembra.
V moskovskem Politehničnem muzeju, ki bo prihodnje leto praznoval 140 let, se je po razstavi Tri tisočletja zgodovine železarstva na Slovenskem sprehodilo že več kot tri tisoč obiskovalcev. »Z vnukom sva prišla pogledat, s kakšnimi pripomočki so železarski mojstri delali nekoč, kakšno je bilo orožje. Naš ded je bil kovač in vedno sem mu pripovedoval, kako je izdeloval žeblje in konjska kopita,« je bil nad 125 razstavnimi eksponati navdušen obiskovalec Sergej Zavališin. »Ne zanima me samo, kako je bilo nekoč, ampak tudi, kakšne pripomočke bodo uporabljali v prihodnosti,« ga je dopolnil vnuk Gleb.
Razstava je skupni projekt društva Slovenska pot kulture železa, Koroškega pokrajinskega muzeja in muzeja v Štorah, njena avtorica je etnologinja in zgodovinarka Karla Oder. Nastala je leta 2008 in je edina slovenska razstava o zgodovini slovenske jeklarske in kovinskopredelovalne industrije, ki je v številnih krajih na Gorenjskem, Koroškem, Štajerskem ter na Dolenjskem pustila neizbrisen pečat. »V muzej prihaja tudi veliko strokovnjakov, ki tukaj preživijo po več ur. Izrazili so željo, da bi tudi Rusi pripravili podobno razstavo v Sloveniji, saj bi tudi mi lahko marsikaj pokazali. Veliko je tudi obiskovalcev, ki so pred tem že obiskali Slovenijo,« je profil obiskovalcev opisal sodelavec muzeja Nikita Stepanov. »Najlepša hvala za to razstavo. Za študente Britanske visoke šole za umetnost in industrijski dizajn je bila zelo poučna, še posebej video eksperimenta, ki govorita o postopku izdelave železa. Lepe pozdrave slovenskim železarskim mojstrom,« so bili v knjigi obiskovalcev navdušeni gostujoči britanski študentje.
Tudi razstava fotografij
Pripoved o zgodovinsko-tehničnem razvoju železarstva dopolnjuje zbirka fotografij slovenske tehniške dediščine avtorja Tadeja Brateta Po poti kulture železa: tehniški spomeniki Slovenije, ki iz pozabe obuja manj razvpite tehniške artefakte, kot sta denimo kamniti železniški most iz leta 1849 v Zidanem mostu ter železni most v Radečah iz leta 1906, ki je v tistih časih veljal za najbolj širokega. Fotografska razstava priznanega slovenskega strokovnjaka za tehniško dediščino obiskovalce nagovarja k opazovanju bližnje okolice in raziskovanju posameznih spomenikov, ki pripovedujejo zgodbe o izdelovalcih, naročnikih, uporabnikih, nenazadnje tudi o posameznih zgodovinskih dogodkih.
Za umetniški pridih gostovanja je poskrbel Tihomir Pinter z razstavo umetniških fotografij Prostori za svetlobno igro, v katerih je v fotografski objektiv ujel izdelke iz železa, delovni proces ter portrete »knapov« iz železarn na Jesenicah, Štorah ter Ravnah na Koroškem. Razstava je odlomek iz ciklusa Železarne, v katerem umetnik izraža zanimanje za železarske prostore, za proces dela in nastajajoče proizvode. »Po naravi so železarne prostori z močnimi socialnimi poudarki, vendar Tihomirja Pinterja tovrstna predstava ni nikoli zanimala. Osredotočil se je na posamezne izraze, objekte, detajle in na napeto, celo konfliktno svetlobno instalacijo, ki nastaja v delovnem procesu in je še posebej značilna za tovrstne prostore,« je o fotografskem ciklu zapisala neodvisna kritičarka Alenka Domjan.
»Proces izdelovanja železa za vsakega Slovenca predstavlja del kulturne dediščine njegovih prednikov in enega od glavnih elementov nacionalne kulture. Nemalo slovenskih politikov in javnih oseb je izšlo iz železarske industrije. Želimo si, da bi umetnost predelave železa v naši državi ostala na visokem nivoju,« je ob odprtju razstave poudarila slovenska veleposlanica v Rusiji Ada Filip-Slivnik, ki prav tako prihaja iz »železarske« Koroške. »To je predvsem industrijska razstava, saj je takšen tudi naš muzej, vendar je celotna ekspozicija nekakšna simbioza tehnike in umetnosti,« je generalni direktor Politehničnega muzeja Boris Saltikov izrazil upanje, da se bodo tovrstna gostovanja iz Slovenije nadaljevala tudi v prihodnje.