Moskva – Ruske oblasti se niso odzvale na precej črnogledo oceno vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi, ameriškega generala Johna Craddocka, po kateri bodo odnosi med Rusijo in Združenimi državami Amerike v naslednjih letih postali najbolj zapleteni po koncu hladne vojne. Podobno pesimistična je sicer tudi nova ruska varnostna strategija, katere sprejetje so zaradi pozitivnih signalov Baracka Obame začasno odložili. Kommmersant je objavil nekatere podrobnosti dokumenta, ki ga je označil za izrazito protiameriškega.
Od naše dopisnice
Rusija je že tretjič odložila sprejetje nacionalne varnostne strategije do leta 2020, ki je eden od ključnih ruskih strateških dokumentov. Za to se je odločila, ker še zdaj ni jasno, kaj natančno ima Washington v mislih s predlogom o novem začetku v ameriško-ruskih odnosih. Po besedah Ruslana Grinberga, vodje inštituta za ekonomijo pri Ruski akademiji znanosti in enega od piscev dokumenta, bo več znanega že 2. aprila, ko se bosta ob robu zasedanja skupine G20 v Londonu prvič sestala ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in ameriški predsednik Barack Obama. »Za zdaj ni znano, kakšno stališče imata ameriški in ruski voditelj, zato je odločitev o odložitvi zelo racionalna. Poleg tega bo pri popravkih treba vzeti v obzir tudi posledice globalne finančne krize,« je pojasnil Grinberg.
Po navedbah Kommersanta je osnutek dokumenta izrazito protiameriški, kar pomeni, da je v nasprotju z ameriškimi predlogi o »resetiranju« trenutnih odnosov. »Nova varnostna strategija je napisana v duhu ameriško-ruskih odnosov v času vladavine Georgea W. Busha,« še ocenjujejo pri časopisu.
Dokument predpostavlja, da bodo Združene države Amerike tudi naslednjih 12 let ostale glavni ruski tekmec. »Glavno grožnjo naši varnosti bo predstavljala politika vodilnih tujih držav, ki si bodo prizadevale za prevlado na vojaškem področju, posebej še na področju strateške jedrske oborožitve, oblikovanju globalnega sistema protiraketne obrambe in militarizaciji vesolja,« opozarjajo ruski strokovnjaki. Največ pozornosti namenjajo nevarnosti postavitve jedrskega dežnika v Evropi, hkrati pa poudarjajo, da mora Rusija na področju jedrske oborožitve obvezno ostati v koraku z Združenimi državami. Dolgo poglavje je namenjeno tudi načrtom za širitev Nata na postsovjetsko prostranstvo, ki so za Rusijo nesprejemljivi, kar napoveduje nadaljevanje težav pri sodelovanju med Rusijo in severnoatlantskim zavezništvom.
Naj pri širjenju Nata na Ukrajino in Gruzijo pritisne na zavoro, predsedniku Obami svetuje dokument, ki ga je v zvezi s prihodnjo ameriško politiko do Rusije pripravila posebna komisija. Vsaj kar se tiče Ukrajine, vstopu v Nato nasprotuje tudi večina tamkajšnjih prebivalcev. »Ne Natu!« in »Jenkiji pojdite domov!« je kakih 500 ljudi včeraj vzklikalo na protestih v pristanišču Sevastopol na ukrajinskem polotoku Krim, kjer se je zasidrala ameriška fregata Klakring. V Sevastopolu je sicer sedež ruske črnomorske flote in v skladu s najemno pogodbo bo tako še najmanj do leta 2017. Ukrajina, ki od Rusije na leto prejme 9 milijonov evrov najemnine, sicer že dalj časa grozi, da 20-letne pogodbe po izteku ne namerava podaljšati.
Poleg previdnosti pri širitvi Nata so Obami ruski svetovalci priporočili še, naj bo pri kritikah Rusije kar se da zadržan, naj ji prizna pravico do legitimnih interesov na postsovjetskem prostranstvu in naj omehča stališča do gradnje protiraketnega ščita.