Doneck – »Petnajsterica« je ime mednarodne brigade prostovoljcev, ki se v Donbasu bori proti ukrajinski vojski. Ustanovilo jo je 15 prostovoljcev iz Rusije, zdaj pa so v njej tudi borci iz postsovjetskega prostora ter celo Nemci in Slovak.
Polona Frelih, poročevalka
Svoj štab imajo v modernih prostorih nekdanje krščanske šole v središču Donecka, ki je bila po navedbah njihovega poveljnika tako ali tako samo »sredstvo za destabilizacijo Donbasa«. Zaradi vojne vihre je na vzhodu Ukrajine dobrodošlo samo še pravoslavje. Pisani brigadi prostovoljcev poveljuje Ahra Avidzba, ki živi v ruskem črnomorskem letovišču Soči, po nacionalnosti pa je Abhaz.
»V Sočiju živi 64 nacionalnosti. Za Zahod smo vsi Rusi. V hoolywoodskih filmih nas vse prikazujejo kot bradate ljudi z balalajko, zato o globalni politiki vedno govorim kot Rus. Smo del ruskega sveta. Pet bratov mojega deda je padlo v drugi svetovni vojni. Deveti maj bomo vedno praznovali z velikim ponosom. Nikoli ne bi mogel živeti v državi, ki je prepovedala praznovanje tega praznika,« je odgovoril, ko sem mu rekla, da zveni bolj Rus kot Abhaz. Zanj vojna na vzhodu Ukrajine ni državljanska, ampak domovinska, saj »tukaj živijo ljudje, ki mislijo in govorijo po rusko in delijo rusko zgodovino«.
V njegovem kabinetu visijo zastave s pravoslavnimi podobami ter sila dvoumen napis: »Več nas je, kot se zdi na prvi pogled.« To je slogan, ki navadno spremlja našitek »vljudni ljudje«. Nastal je v povezavi z oboroženimi ljudmi v zelenih uniformah in brez oznak, ki so se prvič pojavili med anektiranjem Krima in so v medijih dobili naziv »mali zeleni možje«. Med tako imenovane »vljudne ljudi« se prišteva tudi ruski prostovoljec Dima, ki varuje poslopje parlamenta Doneške narodne republike, kjer so se prvi proruski protestniki začeli zbirati februarja lani, ko so pripravili protidemonstracije proti tistim, ki so potekale na Majdanu v Kijevu.
»Vljudni ljudje ščitimo mirno prebivalstvo. Predvsem tiste, ki se ne morejo zaščititi sami: starejše ljudi, upokojence ali otroke, dekleta … Prihajamo iz vseh držav,« je povedal Dima. Lepega dne se je usedel na vlak do Rostova, od tam pa se je z avtobusom pripeljal v Doneck, kjer ni poznal nikogar. »Nekaj znotraj mi je reklo, da moram iti.«
Od levičarjev do desničarjev
Med prostovoljci so tudi pripadniki številnih evropskih držav in skupino 8 prostovoljcev iz Španije so po vrnitvi v domovino pridržali, zaradi obtožb o nošenju orožja, napeljevanju k umoru in kršenja interesov španske države pa jim grozi od 4 do 15 let zapora. Glavni očitek španske vlade je, da so kršili načelo nevtralnosti, ki ga je v ukrajinskem konfliktu zavzela Španija. »Smo vse prej kot nevtralni. Naša oblast je Kijevu dobavljala orožje in tudi sicer podpira aktualno ukrajinsko oblast,« je za rusko tiskovno agencijo Ria Novosti povedal španski prostovoljec Arroyo.
Po navedbah predstavnika španskega komiteja za podporo antifašistični Ukrajini čutijo španski protifašisti zgodovinski dolg do prebivalcev Donbasa, saj je Sovjetska zveza v španski državljanski vojni v bitki proti fašističnim silam Francisca Franca podprla republikance.
Med »evropskimi prostovoljci« iz Donbasa prevladujejo levičarji, nekaj je tudi desničarjev, kot denimo Francoz Guillaume, ki je v intervjuju za Gazeto.ru pojasnil, da se v Donbasu pravzaprav bori proti Evropski uniji in zvezi Nato, ki uničujeta francoski narod. »V Franciji je od leta 1960 na pohodu liberalni totalitarizem. Zdaj smo na točki, ko bi utegnila civilna trenja prerasti v državljansko vojno. Imamo etnična, medkulturna, medreligiozna in socialna trenja. Če bo šlo tako naprej, bo izbruhnila državljanska vojna.«
Ameriški prostovoljec z vzdevkom Texas se je prišel vojskovat, ker se sramuje svoje države, »ki podpira oblast v Kijevu«, in ker spoštuje odločitev Donbasa, »ki noče biti pod nadzorom nacistov s tujo podporo«. Daleč največjega »eksota« smo srečali v poslopju parlamenta, na vrhu katerega plapola ruska zastava, na njem pa je grafit z napisom Rusija. Državljan Latvije Ayo Beness bode v oči, ker je temnopolt, zaradi njegovih političnih prepričanj pa ga kličejo kar »Črni Lenin«. V Latviji je preživel dva meseca v zaporu, saj naj bi s pozivi k obnovitvi Sovjetske zveze »spodkopaval ozemeljsko celovitost Latvije in pozival k nasilnemu uničenju latvijske neodvisnosti«.
Nova ofenziva Pravega sektorja
Trenutno služi v oboroženih silah Novorusije, kamor je prišel prek Interbrigad, ki jih je organizirala prepovedana ruska stranka Druga Rusija, v njej pa so »levičarski borci proti imperializmu iz vsega sveta, od Afganistana, Brazilije, Francije, Italije, Velike Britanije, Irske, Latvije, Grčije in Srbije«.
»Deki« je srbski prostovoljec, pred tremi tedni pa se je podal na obveščevalno misijo na območju pod nadzorom ukrajinske vojske. Skupini tujih novinarjev je med obiskom Donbasa zatrdil, da ukrajinska vojska oziroma Pravi sektor pripravlja novo ofenzivo. »12. aprila ob 9.35 je bila naša posebna opazovalna misija ob prihodu na železniško postajo v Donecku priča silovitim spopadom med borci Doneške narodne republike in ukrajinsko vojsko. Predstavnik ukrajinske vojske in predstavnik Ruske federacije sta skupnemu centru za nadzor in koordinacijo (JCCC) povedala, da je ukrajinska stran (po ocenah gre za prostovoljne bataljone Pravega sektorja) pri kraju Žabunki začela ofenzivo,« so v poročilu zapisali opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).
V začetku aprila je bil voditelj nacionalističnega Pravega sektorja Dmitro Jaroš imenovan za svetovalca načelnika generalštaba ukrajinske vojske, generalpolkovnika Viktorja Muženka, četudi je na Interpolovem seznamu iskanih oseb. Na njem je pristal na zahtevo Rusije »zaradi javnih pozivov k terorizmu in ekstremizmu z uporabo množičnih medijev«.