Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj molčal, ko je ameriški predsednik George Bush zagotovil odločno ameriško podporo članstvu Ukrajine v Natu. Pred zgodovinskim zasedanjem Nata v Bukarešti, na katerem bo 26-članic severnoatlantskega zavezništva odločalo o potrditvi akcijskega načrta za članstvo Ukrajine in Gruzije, je v ogenj pošiljal podrejene. Dogajanje pred vrhom Nata je Putin brez dvoma skrbno opazoval, saj bo kot častni gost sodeloval za sklepnem delu zasedanja. Njegova prva udeležba na vrhu Nata po ustanovitvi sveta Nato-Rusija leta 2002, bo tudi njegov zadnji zunanjepolitični nastop....
Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj molčal, ko je ameriški predsednik George Bush zagotovil odločno ameriško podporo članstvu Ukrajine v Natu. Pred zgodovinskim zasedanjem Nata v Bukarešti, na katerem bo 26-članic severnoatlantskega zavezništva odločalo o potrditvi akcijskega načrta za članstvo Ukrajine in Gruzije, je v ogenj pošiljal podrejene. Dogajanje pred vrhom Nata je Putin brez dvoma skrbno opazoval, saj bo kot častni gost sodeloval za sklepnem delu zasedanja. Njegova prva udeležba na vrhu Nata po ustanovitvi sveta Nato-Rusija leta 2002, bo tudi njegov zadnji zunanjepolitični nastop. Mogoča sta dva scenarija: da bo s svojo pikrostjo še bolj zaostril odnose med Rusijo in Zahodom ali pa bo s spravljivim tonom poskrbel za novo, bolj harmonično poglavje v odnosih.
Rusija trdi, da ima plemenite namene. »Že to, da je predsednik sprejel vabilo za sodelovanje na vrhu v Bukarešti, kaže, da ima Rusija konstruktivne namene in da je pripravljena nadaljevati dialog,« je pred dnevi komentiral tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. »Putin gre v Bukarešto, da bi tam imel govor, ki je zanj izjemnega pomena. V prihodnosti bodo imeli ta nastop za njegov zunanjepolitični testament. Ne želi si, da bi tako obravnavali njegov govor v Münchnu, ampak bi rad dal bolj konstruktivne, celo filozofske predloge, ki ne bodo samo reakcija na akcije Zahoda,« je prepričan Fjodor Lukjanov, urednik časopisa Rusija v globalnih zadevah. Pripravljenost na sodelovanje je Rusija v zadnjih dneh pokazala s ponudbo o uporabi zračnega prostora in letališč za prevoz osebja in tovora v Afganistan, omenjajo pa tudi preklic ruskega moratorija na sporazum o konvencionalnem orožju v Evropi, podporo novim sankcijam proti Iranu, v najboljšem primeru pa celo dogovor o protiraketnem ščitu v vzhodni Evropi.
Zaradi ameriških načrtov o protijedrskem dežniku je Rusija v zadnjih mesecih obnovila prelete strateških bombnikov, organizirala manevre svoje mornarice v Sredozemlju in Atlantiku ter zagrozila, da bo v primeru namestitve delov protiraketnega ščita in članstva v Natu proti Ukrajini usmerila svoje jedrske konice, Gruzijo pa kaznovala s priznanjem njenih separatističnih pokrajin Abhazije in Južne Osetije. Zdaj Rusija sporoča, da je pripravljena na novo poglavje v odnosih, ki so po odmevnem Putinovem govoru na münchenski varnostni konferenci padli na raven odnosov med hladno vojno. Pogoj za to je, da Nato v Bukarešti obrne hrbet Kijevu in Tbilisiju. »Če bo ZDA uspelo doseči soglasje o začetku pogajanj za članstvo z Gruzijo in Ukrajino, ne bo več upanja na kompromis,« je prepričan Sergej Rogov z ruske akademije znanosti.
Soglasje o vabilu Ukrajini in Gruziji je malo verjetno, saj so se proti temu že izrekle številne članice Nata. Do zdaj je Združenim državam uspelo dobiti na svojo stran poleg Velike Britanije in Kanade samo države »nove Evrope«, med katerimi ni le Madžarske. Vse – razen Slovenije – še dobro pomnijo življenje pod ruskim škornjem in so zato izjemno nezaupljive do Rusije.
Ta je na drugi strani z nelagodjem spremljala že vključevanje svojih nekdanjih satelitov v severnoatlantsko zavezništvo, proti vključevanju sosednih Ukrajine in Gruzije pa je začela pravo diplomatsko ofenzivo. V njej ni manjkalo groženj in energetskega izsiljevanja, ki so, kot kaže, obrodili sad. »Občutek imam, da bo v Bukarešti zmagala Rusija,« je, denimo, napovedal neimenovani predstavnik Nata. Prepričan je, da bo sicer Putin v zadnjem trenutku odpovedal udeležbo. Če bo v Bukarešto prišel, bo torej prišel kot zmagovalec, ne kot poraženec.
Najverjetnejši razplet zasedanja je pat položaj: sprejeli bodo le izjavo o podpori ukrajinskemu in gruzinskemu članstvu v Natu. Drugače je glede protiraketnega ščita, pri katerem Združene države Amerike nočejo še bolj popustiti. Ščit bo sicer predvsem tema dvostranskega srečanja med Bushem in Putinom, njunega zadnjega pred iztekom mandatov.
»Trenutno si nobena stran ne želi konfrontacije. Mislim, da se bodo spet samo strinjali, da se ne strinjajo, in se dogovorili, da se bodo pogajanja nadaljevala,« je o pičlem rezultatu poslovilnega srečanja prepričan ruski publicist Fjodor Lukjanov. Navsezadnje je že to, da bo zadnje srečanje med Bushem in Putinom na ruskih tleh, v črnomorskem letovišču Soči, mala, a sladka ruska zmaga, ki bo obogatila zunanjepolitično zapuščino odhajajočega ruskega predsednika. Po njej bo s predsedniškega položaja brez dvoma odšel z lažjim srcem.