Moskva – Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič bo danes pripotoval na svoj prvi uradni obisk v Rusijo, kjer so mu od nekdaj stali ob strani. Ne glede na to je najprej odpotoval v Bruselj, kjer se je slovesa proruskega politika poskušal otresti z izjavo, »da je evropska povezava ključna prednostna naloga Ukrajine«. V Rusiji se zaradi tega dejstva niso posebno vznemirjali. Navsezadnje se je nekdanji izrazito proevropski in protirusko usmerjeni predsednik Viktor Juščenko pred petimi leti najprej odpravil v Rusijo in šele nato v Evropo, to pa ni niti najmanj vplivalo na njegove prioritete. Juščenku, ki je na predsedniških voliltvah doživel popoln poraz, se po novem obeta celo položaj predsednika vlade.
Od naše dopisnice
Komentator ruske tiskovne agencije Ria Novosti Dmitrij Babič se je dinamiki ukrajinsko-ruskih odnosov posvetil v komentarju z naslovom Ukrajinska zunanja politika: obrat proti Zahodu, laganje Vzhodu, v katerem ugotavlja, da so vsi vodilni ukrajinski politiki, od nekdanjega ukrajinskega predsednika Leonida Kučme naprej, »radi skrivali svoja prozahodna čustva za prorusko retoriko«. Po njegovem mnenju je Rusija plačala visoko ceno, ker je verjela ukrajinskim obljubam o tesnejšem povezovanju v okviru Skupnosti neodvisnih držav, ki so jih ukrajinski politiki snedli, takoj ko so od sosede dobili zagotovila o poceni energentih ali posojilih. Z Janukovičem ne bo nič drugače, je prepričan komentator Maksim Blant, ki novega ukrajinskega predsednika vidi kvečjemu kot še enega Aleksandra Lukašenka, beloruskega predsednika, ki se javno pritožuje čez Rusijo vsakič, kadar od nje ne dobi, kar hoče.
Glede na to, da ukrajinskemu gospodarstvu letos grozi primanjkljaj v vrednosti kar 10 milijard dolarjev, brez ruske pomoči verjetno ne bo šlo. Še bolj zato, ker je predsednik evropske komisije José Manuel Barroso med nedavnim obiskom v Bruslju Janukoviču ponudil zgolj posojilo v vrednosti 500 milijonov dolarjev, kar je kaplja v morje glede na težave, s katerimi se spopada Ukrajina. »Lidija Kosikova, strokovnjakinja za Ukrajino pri Ruski akademiji znanosti, meni, da je hipotetično bolje pripravljeno za vstop v EU celo belorusko gospodarstvo. Objektivni zahodni analitiki brez oranžnih iluzij njeno mnenje potrjujejo,« je bil Babič porogljiv glede evropskih aspiracij največje evropske države. Napoveduje, da bo uradna Moskva od Janukoviča danes deležna še celo več laskanja, kakor so ga bili v Bruslju deležni zahodni politiki in novinarji, »ki so ga še pred kratkim označevali za lutko Kremlja, volilnega tatu in dvakrat obsojenega kriminalca«.
Večji izziv od navezovanja zunanjepolitičnih stikov je za Janukoviča zdaj vzpostavitev nove koalicije in vlade. Za to ima na voljo 60 dni, sicer Ukrajino čakajo še ene predčasne parlamentarne volitve. »Rad bi videl, da bi v prihodnjih nekaj dneh sami sklenili novo koalicijo, ki bo predlagala premiera in vlado. Treba je preseči krizo vladanja in se premakniti naprej,« je pozval na srečanju z voditelji parlamentarnih strank, sklicanem po izglasovanju nezaupnice vladi Julije Timošenko, za katero je glasovalo 243 od skupaj 450 poslancev, med njimi tudi sedem iz njene stranke. »Vlada Julije Timošenko v zadnjih dveh letih ni samo pogorela, ampak je prinesla katastrofalne izgube za avtoriteto države tako v notranji kot zunanji politiki. V Čilu je BDP zaradi potresa in cunamija padel za 15 odstotkov, za prav toliko, kolikor je v zadnjem letu izgubila Ukrajina, čeprav nismo imeli ne potresa ne cunamija. Šlo je za politični cunami,« je bil slikovit novi predsednik.
Janukovič je v skladu z zakonodajo že zamrznil članstvo v Stranki regij, njeno vodenje pa je začasno prepustil tesnemu sodelavcu Mikoli Azarovu, ki je tudi kandidat za premiera. Med pretendenti za ta položaj je tudi nekdanji predsednik Viktor Juščenko, ki vodi stranko Naša Ukrajina in se o koaliciji že pogaja s Stranko regij in Blokom predsednika parlamenta Volodimirja Litvina. »Obstaja 70-odstotna verjetnost, da bo Stranka regij sklenila koalicijo z Našo Ukrajino, saj bi se tako Janukovič kot Juščenko rada izognila dragim predčasnim volitvam. Mislim, da bo nova vlada sestavljena najpozneje v dveh tednih,« je prepričan ukrajinski analitik Gleb Višlinski. Poleg Azarova in Juščenka omenjajo med možnimi kandidati za novega premiera še Sergeja Tigipka, nekdanjega predsednika centralne banke, ki se je na predsedniških volitvah uvrstil na tretje mesto, in nekdanjega finančnega ministra Arsenija Jacenjuka.