Pozabite na omamne in zasoljene dišave Nine Ricci ali podjetja Lancome, ki utegnejo v kriznih časih delovati malodane nespodobno. Vodilni ruski ponudnik nizkocenovnih parfumov Parada zvezd ponuja časom bolj primerne arome, ki so dostopne tudi delavskemu razredu. Cene nenavadnih vonjav, ki jih prodajo celo v več kot milijon izvodih, se gibljejo od skromnih 1,5 do 4,6 evra. Neobičajni pa niso samo vonji, ampak tudi imena parfumov, s katerimi se vsakodnevno dišavijo tisti Rusi, ki mesec komaj povežejo z mesecem, kakršnih je pravzaprav 95 odstotkov prebivalstva....
Pozabite na omamne in zasoljene dišave Nine Ricci ali podjetja Lancome, ki utegnejo v kriznih časih delovati malodane nespodobno. Vodilni ruski ponudnik nizkocenovnih parfumov Parada zvezd ponuja časom bolj primerne arome, ki so dostopne tudi delavskemu razredu. Cene nenavadnih vonjav, ki jih prodajo celo v več kot milijon izvodih, se gibljejo od skromnih 1,5 do 4,6 evra.
Neobičajni pa niso samo vonji, ampak tudi imena parfumov, s katerimi se vsakodnevno dišavijo tisti Rusi, ki mesec komaj povežejo z mesecem, kakršnih je pravzaprav 95 odstotkov prebivalstva. Vsako leto na prodajne police pošljejo od 40 do 50 novih vonjav, med katerimi številne nosijo imena znanih ruskih rock ali pop skupin, kot so denimo Mašina vremeni (Časovni stroj) in Kristina Orbakajt (priljubljena pevka). Kljub popularnim imenom še zdaleč ne dosegajo tolikšnega uspeha kot denimo parfumi, ki se dotikajo družbenega dna. Njihov najbolj prodajani izdelek vseh časov je moška toaletna voda z imenom Črni BMW in brigada, kar je naslov priljubljene ruske gangsterske nadaljevanke.
Še dlje so šli pri svoji zadnji dišavi, ki so jo poimenovali po največjem in najstrašnejšem ruskem zaporu Vladimirski central, ki je bil ustanovljen daljnega leta 1783, v njem pa so v času Stalinovih čistk končali številni politični zaporniki. V lični steklenički se mešajo vonj po zemlji, mahu, tobaku in mokrem lesu, dišavo pa zaokroži opazen pridih nečesa gnilega. »Nikjer na svetu na televiziji ne boš videl toliko gangsterjev kot v Rusiji. Rusi se bojijo zaporov, hkrati pa so njihova fascinacija. Večina ljudi nima nobene motivacije in načrtov. Živijo iz dneva v dan. Končali so šolo, dobili diplomo, se poročili, imajo otroke, zdaj pa hodijo na delo in se vračajo domov. Kot v starih časih potrebujejo predvsem kruha in iger,« trženjsko zasnovo novega vonja opiše direktor parfumerije Aleksander Korotenko, sicer tudi avtor uspešnih psiholoških romanov.
Pri njegovem podjetju ne razmišljajo o parfumu z imenom Pussy Riot, saj v njem ne slutijo prodajne uspešnice. Niti če bi ga prodajali v prikupnih stekleničkah z obliko priljubljenih obraznih mask. »V Rusiji malo ljudi podpira opozicijo. Deset tisoč protestnikov je mogoče dovolj za časopisno zgodbo, parfum pa je uspešen šele, če ga prodaš v najmanj 200.000 stekleničkah. Rusov ne zanima, kakšen je vonj po svobodi,« Korotenko pravi o ruskem stanju duha.
Prebivalce največje države na svetu precej bolj fascinira center ruske politične moči Kremelj, s katerim na državnih televizijah polnijo čas med gangsterskimi nadaljevankami. »Razmišljali smo o parfumu z imenom Kremelj, vendar so bili v predsedniški administraciji odločno proti,« je odkritosrčen Korotenko. Rusi nikoli ne bodo izvedeli, kakšen je vonj oblasti. Zagotovo pa vedo, da je sladka. Včasih celo tako zelo, da so se nekateri zanjo pripravljeni spustiti nižje od Vladimirskega centrala, iz katerega veje opazen pridih nečesa gnilega. •