Moskva – V kazahstanski prestolnici Astana se je končalo prvo vrhunsko zasedanje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) po tistem v Istanbulu leta 1999. Za Kazahstan, ki tej panevropski varnostni organizaciji predseduje kot prva država postsovjetskega prostranstva, je bil prihod velikega števila predsednikov držav neprecenljiva promocija, ki pa se ni iztekla povsem v skladu z načrti. Zaradi starih nesoglasij med vzhodom in zahodom, ki so povezana z različnimi pogledi na zamrznjene konflikte na območju nekdanje Sovjetske zveze ter demokratizacijo, se je »zgodovinsko srečanje« končalo brez zavezujočih sklepov in tako tudi brez pompozno napovedovanega novega začetka. Za edini dosežek je poskrbela Belorusija, ki je napovedala, da se bo do leta 2012 znebila vsega nakopičenega jedrskega materiala.
Od naše dopisnice
»Čas bo pokazal, ali nam bo danes uspelo doseči nekaj resničnega in ne bomo končali samo s prijetnim srečanjem, kosilom in večerjo,« je litovska predsednica Dalia Grybauskaite pozivala po koncu plenarnega zasedanja. Sklepnega dela se je udeležila kot ena redkih voditeljev iz 56 članic Ovseja, saj je večina njenih kolegov odšla že po prvem dnevu. Usklajevanje sklepne resolucije so prepustili podrejenim, kar je najboljši dokaz zavezanosti svetovnih voditeljev reformi organizacije, ki že več kot desetletje poka po šivih.
Jalova večurna pogajanja
»Računam na vašo prožnost. Zgodovina nam je dala enkratno priložnost in ne smemo je zapraviti,« ni zalegel niti poziv kazahstanskega predsednika Nursultana Nazarbajeva, ki je moral večkrat prestaviti sklepno tiskovno konferenco, kar je na srečanjih Ovseja prej pravilo kot izjema. Ker se odločitve sprejemajo s konsenzom vseh članic, jim gordijskega vozla ni uspelo presekati niti po večurnih pogajanjih za zaprtimi vrati.
Glavni kamen spotike je slej ko prej konflikt v Gorskem Karabahu, enklavi v Azerbajdžanu, kjer živijo pretežno Armenci, o čemer sta si na srečanju precej pikrih javno izmenjala stara sovražnika, armenski predsednik Serž Sarkasijan in azerbajdžanski predsednik Ilham Aliyev. Podobno je z uporno moldavsko Pridnestrsko republiko, še več prahu pa je dvignilo besedilo, povezano z Južno Osetijo, ki je za zahod še vedno del Gruzije, Rusija pa je po vojni pred dvema letoma priznala njeno samostojnost. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je odgovornost za petdnevno rusko-gruzinsko vojno pripisal Gruziji in uporabo sile označil za »povsem nesprejemljivo«, ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je že pred dnevi dal vedeti, da Rusija ni pripravljena podpreti besedila, ki bi govorilo o nadaljevanju konflikta v Gruziji in poudarjalo njeno ozemeljsko celovitost.
Kritično (tudi) o gostiteljici
Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je ostro obsodila konec mandata opazovalne misije Ovseja v Gruziji. Tako je posredno kritizirala Rusijo, ki je lani preprečila nadaljevanje mandata. »Obžalovanja vredno je, da je sodelujoča država [Gruzija, op.p] izrazila pripravljenost gostiti misijo, Ovse pa ni dobil dovoljenja, da bi se odzval,« je poudarila. Samo posredno je kritizirala tudi gostiteljico srečanja, ki ji človekoljubne organizacije že ves čas predsedovanja očitajo, da ne ustreza tej vlogi, saj ne spoštuje človekovih pravic in medijske svobode. V jeziku diplomatov gre za tako imenovane »mehke teme«, ki v organizaciji prav tako povzročajo razkol.
O teh temah je na srečanju spregovoril tudi slovenski predsednik Danilo Türk. Tudi on sicer zgolj posredno. Poudaril je, da je pomembno okrepiti zaupanje med različnimi političnimi kulturami na območju Ovseja, da bi lahko našli rešitve za specifične krizne okoliščine oziroma zamrznjene konflikte. Okrepitev zaupanja je po njegovem mnenju pomembna tudi za boljše sodelovanje z drugimi organizacijami, pri čemer je postavil v ospredje zvezo Nato.
Polona Frelih
:: unmapped ::
max: 140 znakov