Vse se je končalo pri obsodbah

Grozodejstvo sta včeraj v Moskvi obsodila ruski zunanji minister Sergej Lavrov ter britanski zunanji minister William Hague. Pri obsodbah se je vse skupaj tudi končalo. Šef ruske diplomacije je pokol v Houli pripisal obema stranema v konfliktu. »V poboju miroljubnih državljanov sta sodelovali obe strani. Za to kar se je zgodilo največjo odgovornost nosi vlada, kar bi v podobnem primeru držalo za vsako vlado,« je Rusija izpostavila trditve, da so bile nekatere od žrtev ubite v neposrednem boju in ne v obstreljevanju Asadove vojske. »Ne podpiramo sirske vlade, ampak načrt posebnega odposlanca Arabske lige Kofija Anana. Najbolj pomembno je, da ustavimo nasilje,« je dejal Lavrov in poudaril, da »poziva k neposrednim pogajanjem med sirsko vlado in uporniki,« in da vseh upov ne polaga izključno na Asada.

»Alternativa v Siriji ni Ananov načrt ali Asad, ampak Ananov načrt ali pa še večji kaos in državljanska vojna v Siriji,« se je odzval Hague, ki je ocenil, da je štirinajstmesečni konflikt v Siriji terjal že 15 tisoč življenj. Da jih ne bo še več, je Rusijo pozval, naj okrepi pritisk na Asada. V Moskvo je pripotoval v času razkritja New York Timesa, po katerem administracija ameriškega predsednika Baracka Obame razmišlja, da bi skupaj z Rusijo pripravila načrt Asadove odstranitve, ki bi temeljil na »modelu tranzicije« v Jemnu. Novemu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu naj bi Obama idejo predstavil na spoznavnem srečanju, do katerega naj bi prišlo ob robu vrhunskega srečanja G20 v Los Cabosu 18. in 19. junija. Ruska stran poročil ni komentirala, so pa v zadnjih dneh večkrat poudarili »da jemenski scenarij ne pride v poštev.«

Medtem naj bi proti sirskemu pristanišču Tartus, kjer ima Rusija svoje vojaško oporišče, že odpotovala tovorna ladja Profesor Kacman, na kateri naj bi bila nova pošiljka ruskega orožja za sirski režim. »Ladja poskuša na sumljive načine prikriti svojo končno destinacijo,« so navaja poročililo televizije Al Arabija. Ladja naj bi bila v lasti malteškega podjetja, ki je v lasti podjetja iz Cipra, za katerim naj bi stala Rusija oziroma državno orožarsko podjetje Rosoboroneksport. »O omenjeni ladji nimam informacij, sicer pa je naša politika, da konkretnih pošiljk ne komentiramo,« je sporočil tiskovni predstavnik podjetja Vjačeslav Davidenko. Tudi na ruskem zunanjem ministrstvu so zatrdili, da o ladji namenjeni v Tartus nimajo nobenih informacij. Rusija svoje orožarske pošiljke Siriji sicer brani z argumentom, da je režimu treba omogočiti obrambo pred uporniki, ki orožje dobivajo iz tujine. Po trditvah uradnega Damaska so med njimi Katar, Savdska Arabija in Libija.

Bi rade ZDA omejile vpliv Rusije?

Med vsakim večstranskim poskusom reševanja zapletov v enem izmed žarišč, v katerem umirajo nedolžni ljudje, so najnevarnejši kitajski stavki z večpomensko besedo »toda«. Tako je v ponedeljek tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Liu Weimin izjavil, da je »šokiran« in da »najostreje obsoja okrutne poboje civilistov, zlasti žensk in otrok« v sirskem mestu Houla, vendar je nato uvodnik v časopisu Global Times opozoril, da ne bi smeli prehitro sklepati o odgovornosti za pokol.

»Zahod se je že odločil, da je za tragedijo, ki se je zgodila prejšnji petek, kriva sirska vlada,« pišejo v uvodniku. »Primera očitno ne namerava obravnavati pošteno.« Uvodniki, objavljeni v Global Timesu, so pomembni, ker je ta časopis postal najpomembnejši komunikacijski kanal med kitajskim partijskim vodstvom in zunanjim svetom. Ta dnevnik izdaja Renmin Ribao, vendar je Global Times v nasprotju s starim glasilom – ta upošteva šablone partijske propagande, namenjene domači javnosti – razvil sodoben izraz z nacionalističnimi toni, zaradi katerih lahko zahodni bralec bolje razume kitajske poglede na pomembna svetovna vprašanja.

»Zahod se je navadil izkoriščati humana stališča kot izgovor za svoje vedenje, ki ga usmerjajo politični in ekonomski dejavniki,« pojasnjuje uvodnik. »Od nekdanje Jugoslavije do Bližnjega vzhoda je pogosto uporabljal takšno taktiko za to, da je najprej povzročil politične napetosti, nato pa sprožil vojaško ofenzivo, da bi strmoglavil z oblasti nekatere politike ali politično oblast pod krinko ‘humanitarnega’ posega.«

Že v tem stavku je dovolj elementov, značilnih za kitajski pogled na razmere v Siriji, in čeprav uradni Peking obsoja pokol nad civilisti, nič ne kaže, da se bo pridružil vsem tistim, ki bi radi odločneje ukrepati proti Damasku. »Zahod trdi, da je nujno treba strmoglaviti Bašarjev režim, če bi radi, da se v Siriji končajo neredi, vendar ta pogoj ni v skladu z razmišljanjem tamkajšnjih prebivalcev … Zahod pravzaprav izčrpava Bašarja tako, da krepi opozicijo, to pa je katastrofalna strategija, če nanjo pogledamo z vidika humanosti,« so zapisali v uvodniku.

Za Kitajsko je edina rešitev avtoriteta OZN, glede na to, da so »sirska vlada, opozicijske sile in Zahod samo strani s svojimi interesi, zato njihovih trditev ne bi smeli imeti za objektivne«. Vprašanje lahko rešimo samo tako, je trdil Liu Weimin, da še naprej izvajamo mirovni načrt Kofija Anana in se pogajamo z vsemi stranmi na podlagi njegovega predloga s šestimi točkami.

Kitajski analitiki so prepričani, da je sedanja sirska drama del ameriškega »globalnega načrta«, s katerim nameravajo ZDA osamiti Iran in omejiti vpliv Rusije. Azijska sila se ni odločila za veto v varnostnem svetu Združenih narodov in ponudila takšne razlage pokola v Houli samo zato, ker se boji prehitre obsodbe Asada, zaradi katere bi vojaško posredovali proti še enemu diktatorskemu režimu. Kitajska pravzaprav ščiti Rusijo, saj jo potrebuje kot trdnjavo, ki bi zaustavila »arabsko pomlad« in širitev Nata proti vzhodu.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber