Moskva – Na nogometnem stadionu v čečenski prestolnici Grozni, na katerem je bil med bombno eksplozijo leta 2004 ubit nekdanji čečenski predsednik Ahmad Kadirov, je bila v torek zvečer nogometna tekma desetletja. Na njej so se pomerili brazilski nogometni zvezdniki, ki so leta 1994 Braziliji prinesli naslov svetovnega nogometnega prvaka, med njimi Romario, Dunga, Cafu in Bebeto, ter ekipa Čečenije pod vodstvom proruskega čečenskega predsednika Ramzana Kadirova. Čeprav so jim pomagali veterani svetovnega nogometa, kot so Oliver Kahn, Lothar Matthaeus ter Ruud Gullit, ki je letos prevzel vodenje ruskega prvoligaša Terek iz Groznega, so morali premoč priznati brazilskim zlatim dečkom. Zmagali so z rezultatom 6 proti 4.
Od naše dopisnice
Brezplačno tekmo s ciljem dokazati, da se je Čečenija po dveh vojnah z Rusijo pobrala iz ruševin, si je ogledalo več kot 10.000 ljudi, med njimi tudi 50 tujih novinarjev. Priča so bili pravemu spektaklu, sestavljenemu iz nogometa, ognjemeta, glasbe in plesa, katerega osrednja zvezda je bil seveda Kadirov. »Z današnjo tekmo smo vsemu svetu pokazali, da smo miroljuben narod,« je poudaril glavno sporočilo. »Upam, da bo to pripomoglo k razvoju naše republike,« je dodal čečenski minister za šport Hajdar Alhanov. Čečensko gospodarstvo je odvisno predvsem od ruskih donacij, brezposelnost je 40-odstotna, iz republike pa še vedno pogosto prihajajo tudi poročila o napadih borcev za neodvisnost ter islamskih skrajnežev, ki se bojujejo za ustanovitev islamskega kalifata na Kavkazu.
Kadirov je tekmo odprl z vzklikom »Alahu akbar« oziroma »Bog je velik«, navijači pa so mu odgovorili z navdušenim odmevom. Na modernem stadionu, okrašenem s portreti pokojnega čečenskega predsednika ter ruskega vladajočega tandema, je bilo med tekmo slišati tudi vzklike »Čečenija« in »Ramzan«. Prava ekstaza je zavladala, ko je kapetan čečenske ekipe med polčasom občinstvo nagradil z lezginko, tradicionalnim plesom kavkaških narodov.
Junak tekme, ki je med pripravami menda shujšal za kar šest kilogramov, je za ekipo Čečenije dosegel dva gola, kar je bila gotovo skrbno režirana poteza, saj so mu nasprotniki pri tem dobesedno pomagali. V Čečenijo so po njegovih navedbah prišli »zaradi spoštovanja do čečenskega naroda« in za to niso dobili plačila. »Zakaj bi jim morali plačati? Ideja, da pridejo, je bila njihova,« je zavrnil medijska poročila.
S še bolj neprijetnimi vprašanji se je spopadel na večerni tiskovni konferenci. Veliko jih je bilo povezanih z obtožbami borcev za človekove pravice, da njegova dolga roka nasprotnike doseže tudi zunaj meja Čečenije in da morajo državne uslužbenke, študentke in učenke v skladu z novimi pravili nositi naglavne rute. »To počnejo, ker so muslimanke in ker jim to veleva lokalna tradicija. Še tako lepa pričeska ali barva las ženske ne naredi tako lepe kot naglavna ruta,« je zanikal izvajanje pritiska. V nasprotju s pravili Ruske federacije je tudi v Čečeniji vse bolj razširjeno mnogoženstvo. »Imam samo eno ženo, ki jo ljubim. Če bom videl kakšno, ki bo lepša od nje, ne bom grešil, saj mi islam omogoča, da se z njo poročim,« ni skrival svojih preferenc.
Polona Frelih