Moskva – Razkošno katedralo Kristusa Odrešenika, ki jo je v 30. letih 20. stoletja razstrelil sovjetski diktator Josip Visarionovič Stalin, so leta 1997 obnovili po zaslugi prizadevanj pokojnega ruskega patriarha Aleksija II. in prav v njej se je včeraj od njega poslovilo na tisoče ljudi. Med njimi je bil tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki je pokojnika označil za »vodilnega humanista«. Čeprav so se med njegovo vladavino odnosi med Rusko pravoslavno in Rimskokatoliško cerkvijo zaostrili do skrajnosti, se mu je v tradicionalnem nedeljskem nagovoru poklonil tudi papež Benedikt XVI.
Od naše dopisnice
»Počutim se, kakor da bi mi iztrgali del srca. Izgube, ki jo občutim, ni mogoče opisati z besedami,« je solze s težavo zadrževala upokojenka Marija Mindova, ki je pripotovala iz Ukrajine. Bila je le ena od tisočev vernikov, ki so z vrtnicami in s svečami v rokah potrpežljivo čakali na vstop v katedralo, kjer ležijo patriarhovi posmrtni ostanki. Žalne slovesnosti bodo potekale do torka, ko bodo dolgoletnega voditelja najštevilnejše Pravoslavne cerkve na svetu pospremili na zadnjo pot. Pogrebna maša bo potekala v manjši katedrali Gospodovega razglašenja, kjer je leta 1990 potekalo tudi njegovo ustoličenje.
Metropolit Kiril, ki je bil v soboto na tajnem glasovanju izbran za patriarhovega začasnega naslednika, je včeraj že daroval prvo spominsko mašo. Dvainšestdesetletni metropolit Smolenska in Kaliningrada ter vodja oddelka za zunanje zadeve je po mnenju poznavalcev tudi najresnejši kandidat za novega patriarha. Tega mora splošna sinoda, na kateri poleg klerikov sodelujejo tudi predstavniki meniških redov in laikov, izbrati najpozneje v šestih mesecih.
Zaradi bogatih stikov z drugimi cerkvami velja Kiril za reformista, zato ima v konservativnih cerkvenih krogih številne nasprotnike. »V ‘Metropolitbiroju’ vse poteka, tako kot je pri centralnem komiteju Komunistične partije. Kdor je vodil spominske slovesnosti za pokojnimi sovjetskimi voditelji, jih je tudi nasledil na položaju,« so bili kritični na religiozni spletni strani www.portal-credo.ru. Zapisali so še, da sta bila tako njegov oče kakor stari oče v času Sovjetske zveze zaprta zaradi verskega prepričanja, sam pa da se je med pogostimi potmi v tujino precej spogledoval z rusko tajno službo KGB.
Strokovnjak za verska vprašanja pri ruski akademiji znanosti in umetnosti Sergej Filatov pa meni, da izbira Kirila ni nikakršno jamstvo za dolgo pričakovano spravo med rusko pravoslavno in katoliško cerkvijo. »Vse njegove politične izjave so šle v smeri oblikovanja pravoslavne civilizacije in države, pri čemer bi ključno vlogo odigrala ruska pravoslavna cerkev. Težko si je predstavljati, da bo gojil simpatije do Vatikana,« pravi Filatov. Dodaja pa, da ni še nič zmenjenega, čemur pritrjujejo tudi drugi analitiki, ki napovedujejo srdit boj za nasledstvo, za katerega naj bi se potegovali štirje kandidati.