Moskva – »Zelo sem ponosen, da smo sprejeli takšne odločitve. Če Sovjetska zveza tega ne bi hotela, berlinski zid ne bi padel. Zid se ni porušil sam od sebe, ampak smo ga uničili, tako kot smo uničili SZ,« je zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov povedal v intervjuju za Itar-tass. »Moskva je samo molčala,« je ruski premier Vladimir Putin obžaloval v svoji avtobiografiji V prvi osebi. Nekdanji uslužbenec ruske tajne službe KGB v Dresdnu je molk ob dramatičnih dogodkih razumel kot pešanje sovjetske moči, kar je bilo zanj zelo frustrirajoče.
Od naše dopisnice
V dokumentarnem filmu, ki ga je ruska televizijska postaja NTV predvajala večer pred 20. obletnico padca berlinskega zidu, je Putin spregovoril tudi o incidentu, ki se je mesec dni po padcu zidu zgodil pred poslopjem KGB v Dresdnu. Kakor se je pohvalil, je protestnike osebno prepričal, da poslopje sovjetske tajne službe ni doživelo enake usode kot pred tem sedež vzhodnonemške tajne službe Stasi.
Pred leti so nemški mediji dogajanje pred poslopjem KGB opisovali precej bolj dramatično, za kar naj bi bil poskrbel prav Putin. Grozil naj bi bil, da bo streljal na protestnike, in se zaklinjal, »da je vojak do zadnje kaplje krvi«. Putin tovrstnih navedb nikoli ni želel komentirati, je pa v tokratnem intervjuju izjavil, da se tistega obdobja spominja z nostalgijo. Že leta 2005 je v predsedniškem nagovoru narodu razpad Sovjetske zveze označil za največjo geopolitično katastrofo 20. stoletja.
Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki je bil ob padcu berlinskega zidu podiplomski študent v Leningradu, zdajšnjem Sankt Peterburgu, njegovi oceni ni pritrdil: »Razpad Sovjetske zveze leta 1991 je bil za ljudi nedvomno šok, ne bi si pa upal trditi, da je bil največja geopolitična katastrofa 20. stoletja. Presodijo naj zgodovinarji.« V intervjuju za nemške medije je obžaloval, da zgodovinski dogodek ni izpolnil vseh pričakovanj. »Mislili smo, da bo razpadu Varšavskega pakta sledila integracija Rusije v panevropski prostor. To se ni zgodilo. Namesto tega je Nato, ki je vojaški blok, svoje rakete usmeril proti ozemlju Rusije,« je bil kritičen na račun Zahoda.
Da je zid porušen samo z ruske strani, meni tudi Gorbačov: »Veliko tistega, kar bi se moralo zgoditi, se ni zgodilo. Kriv je Zahod, predvsem Združene države Amerike, ki so zbolele za kompleksom zmagovalca. Mislili so, da imajo popoln monopol in lahko krojijo usodo drugih. Če se ne bi obnašali tako, v Evropi že zdavnaj ne bi bilo vojn.« Če bi Sovjetska zveza nad protestnike poslala vojsko, bi to lahko spodbudilo tudi tretjo svetovno vojno, je Rusom pripisal del zaslug za padec zidu: »Francoski predsednik Francois Mitterrand se je šalil – Nemce imamo tako radi, da želimo imeti kar dve Nemčiji –, britanska premierka Margaret Thatcher pa je bila sploh proti in je rada govorila: Ker imamo Nemce radi, želimo, da stvari ostanejo, kot so.«