Moskva – V Rusiji bodo jutri šeste predsedniške volitve v samostojni zgodovini, na katerih bo 109 milijonov volilnih upravičencev prvič volilo predsednika s šestletnim mandatom.
Zanj se poteguje pet kandidatov, med katerimi je nesporni favorit premier Vladimir Putin, ki se mu obeta tretji predsedniški mandat. Prve predsedniške volitve so v Rusiji pripravili leta 1991, potekale pa so še leta 1996, 2000, 2004 in 2008. Doslej največje število kandidatov je sodelovalo na volitvah leta 2000, ki jih je dobil Putin, najmanj pa leta 2008, ko je zmagal Dmitrij Medvedjev.
Vladimir Putin, 59 let, premier in dvakratni predsednik
Dolgoletni uslužbenec sovjetske tajne službe KGB, za katero je služboval v Vzhodni Nemčiji, se je po padcu berlinskega zidu vrnil v rojstni Sankt Peterburg, kjer je bil aktiven v tamkajšnji mestni politiki. Leta 1996 se je preselil v Moskvo, kjer je postal najprej vodja ruske tajne službe FSB, nato pa premier. Njegov vzpon med najvplivnejše svetovne voditelje se je začel, ko ga je pokojni ruski predsednik Boris Jelcin 31. decembra 1999 izbral za svojega naslednika. Prvi štiriletni predsedniški mandat so mu volivci zaupali na predsedniških volitvah marca 2000. Ker ruska ustava prepoveduje tretji zaporedni predsedniški mandat, je leta 2008 za svojega naslednika imenoval sedanjega predsednika Medvedjeva, sam pa je prevzel položaj predsednika vlade. Njegovi zagovorniki pravijo, da je v državo prinesel stabilnost in gospodarski preporod, kritiki pa mu očitajo omejevanje svoboščin in korupcijo. Po spornih decembrskih parlamentarnih volitvah so se organizirali v obsežno protestno gibanje, ki je v resnici njegova edina resna konkurenca.
Zadnja javnomnenjska raziskava: 66 odstotkov (Center Levada)
Genadij Zjuganov, 67 let, predsednik komunistične partije
Od leta 1993 je predsednik Komunistične partije Ruske federacije, karierni komunist pa že od leta 1970. Stranki ni obrnil hrbta niti v času, ko po razpadu Sovjetske zveze ni bila več na oblasti in so jo celo prepovedali. Za predsednika se poteguje že četrtič, najbliže zmagi pa je bil leta 1996, ko se je v drugem krogu pomeril s prvim ruskim predsednikom Borisom Jelcinom, o katerem se že dolgo šušlja, da je zmagal predvsem po zaslugi volilne goljufije. Leta 2000 je moral priznati premoč Putinu, leta 2008 pa Medvedjevu. Ruska javnost ga je naveličana približno enako kakor Putina, a bo ne glede na to pobral večino protestnih glasov proti Putinu. Kritiki mu očitajo nenehno sklepanje kompromisov s Kremljem in okostenelost, zaradi katere stranka še zdaj uporablja sovjetske slogane. Pred volitvami so se začele širiti govorice, da bo po volitvah njegov položaj prevzel mladi voditelj Leve fronte Sergej Udalcov.
Zadnja javnomnenjska raziskava: 15 odstotkov (Center Levada)
Vladimir Žirinovski, 65 let, predsednik nacionalistične Liberalnodemokratske stranke Ruske federacije
V postsovjetski politiki velja za glavnega populista, ki s svojo gorečo nacionalistično retoriko privablja predvsem glasove neizobraženega nižjega sloja. Ekscentrični politik, ki je v dumi večkrat poskušal dokazati svoje celo s pestmi, ostro napada tudi oblast, a že vse od leta 2000 podpira vse vladne ukrepe. Na volitvah leta 1993 je njegova stranka dobila kar četrtino glasov, zdaj pa izgublja privlačnost. Predvsem zato, ker velja za Putinovo lutko in je že večkrat dokazal, da je podoben psu, ki laja, vendar ne grize. Sodeloval je že na predsedniških volitvah leta 1991, 1996, 2000 in 2008, preskočil pa je volitve leta 2004. Na prvih ruskih predsedniških volitvah, ki so potekale le nekaj mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je pristal na tretjem mestu.
Zadnja javnomnenjska raziskava: 8 odstotkov (Center Levada)
Mihail Prohorov, 46 let, milijarder
Pri reviji Forbes so ga razglasili za tretjega najbogatejšega Rusa, ki menda premore kar 13 milijard evrov. Je 17-odstotni lastnik največjega svetovnega proizvajalca aluminija Rusal in 30-odstotni lastnik največjega ruskega proizvajalca zlata Poljus Zoloto ter navdušen športnik, ki predseduje Ruski biatlonski zvezi, v lasti pa ima tudi košarkarski klub iz ameriške lige NBA New Jersey Nets. Je najmlajši in edini nestrankarski predsedniški kandidat, ki se prvič poteguje za predsedniški položaj. Je novinec v politiki, lani je prevzel vodenje liberalne stranke Prava stvar, od koder so ga pregnali že po slabih treh mesecih. Menda je šlo za projekt Kremlja, kar mnogi očitajo tudi njegovi predsedniški kandidaturi, v okviru katere je napovedal, da se v primeru Putinove zmage ne bi branil položaja predsednika vlade. Privlačen je za pripadnike srednjega sloja, ki mu utegnejo nameniti veliko protestnih glasov proti Putinu. Na drugi strani številni Rusi ne prenesejo oligarhov, ki so obogateli na račun sporne privatizacije v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Zadnja javnomnenjska raziskava: 6 odstotkov (Center Levada)
Sergej Mironov, 58 let, dolgoletni predsednik sveta federacije
Je predsednik stranke Pravična Rusija, ki je nastala kot projekt Kremlja, s katerim so poskušali pobrati glasove komunistom. Večji del njegove politične kariere je neločljivo povezan z osebnim prijateljstvom s Putinom, s katerim je v 90. letih prejšnjega stoletja začel sodelovati v Sankt Peterburgu. Leta 2001 je bil izvoljen za predsednika sveta federacije, zgornjega doma parlamenta, kjer je ostal celo desetletje. S položaja ga je odstavila vladajoča stranka Enotna Rusija, ki jo je potem napadal še ostreje kakor prej, pri tem pa je vedno pazil, da se je izognil kritiki Vladimirja Putina. Z njim se je pomeril že na volitvah leta 2004, ko je pojasnil, da se je v volilno tekmo vključil, da bi podprl Putina, »saj si vsi želimo, da bi zmagal«. Zbral je komaj 0,75 odstotka glasov. Zdaj se predstavlja kot edina alternativa opozicije, v očeh volivcev pa je še naprej Putinov lojalist.
Zadnja javnomnenjska raziskava: 5 odstotkov (Center Levada)