Moskva – Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je sprejelo razsodbo o najbolj znani sodni sagi v sodobni ruski zgodovini. Odločilo je, da so med prvim sodnim procesom proti ruskemu oligarhu Mihailu Hodorkovskemu nastale številne proceduralne napake, zato so Rusiji naložili kazen v višini 24.500 evrov. Sklenili so, da je bila njegova aretacija nezakonita, saj so ga priprli kot pričo, ki je že čez nekaj ur postala obsojenec, ter da so mu zaporno kazen dvakrat neupravičeno podaljšali. Hkrati so sporočili, da nimajo dovolj dokazov, da je bil sodni proces politično motiviran.
Od naše dopisnice
Sedeminštriridesetletni Mihail Hodorkovski je bil nekoč najbogatejši Rus, zdaj je najbolj znan ruski disident. Leta 2005 je bil zaradi poneverbe in utaje davkov obsojen na osemletno zaporno kazen. Tik pred njenim iztekom, ga je sodišče zaradi kraje 218 ton nafte in pranja skoraj sto milijonov dolarjev obsodilo na dodatnih sedem let zapora. Odločitev je spodbijal na sodišču, kjer so sodbo potrdili in mu za eno leto skrajšali kazen, kar pomeni, da bo na prostosti leta 2016.
V najboljšem primeru celo prej, saj je včeraj vložil prošnjo za pogojno izpustitev. »Za Rusijo bi bilo pametno, da bi ugodila njegovi prošnji in tako končala najbolj spolitiziran ruski sodni proces, vendar o tem močno dvomim,« je njegove možnosti ocenila veteranka ruskega boja za človekove pravice Ljudmila Aleksejeva. Njen soborec Lev Ponomarjov je večji optimist in meni, da o tem trenutno razpravljajo v vrhu ruske politike, kar po njegovem mnenju dokazuje dokumentarni film o Hodorkovskem, ki so ga pred dnevi predvajali na državni televizijski postaji NTV. Še pred mesecem dni se je to zdelo nepredstavljivo, in če so državne televizijske postaje Hodorkovskega že omenjale, je bilo to izključno v kontekstu obtožujočih izjav v slogu, »da je lopov, ki sodi v zapor«, kot je v svojem zadnjem pogovoru z državljani izjavil ruski premier Vladimir Putin.
V tokratni oddaji so besedo prvič dali tudi Hodorkovskemu. Omenili so špekulacije, da je sodnik na drugem sodnem procesu obsodbo sprejel pod pritiskom ter trditve balerine Anastasije Voločkove, da so jo z zvijačo pripravili k podpisu pisma iz leta 2005, v katerem se je izrekla proti Hodorkovskemu. Pomenljiv je tudi odgovor ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, ki je na vprašanje, ali bi izpustitev Hodorkovskega pomenila grožnjo za družbo, odločno odgovoril: »V nobenem primeru.« Odločitev o njegovi predčasni izpustitvi je po prepričanju njegovega odvetnika Jurija Schmidta sicer v rokah Putina.
Hodorkovski je bil lastnik nekoč največjega ruskega naftnega podjetja Jukos, ki je leta 2006 razglasilo bankrot, saj je država zamrznila njegova sredstva in niso več mogli odplačevati dolgov. Podjetje so razkosali in ga prodali na dražbah, največji delež pa je kupilo trenutno največje rusko naftno podjetje Rosneft, ki je v večinski državni lasti. Poleg podržavljanja naftne industrije zagovorniki Hodorkovskega med razlogi za njegovo aretacijo omenjajo še financiranje opozicije ter poskus discipliniranja drugih oligarhov, ki so v 90-letih obogateli s spornimi metodami. Ker se niso vmešavali v politiko, še zdaj razpolagajo z več milijard evrov vrednimi premoženji.
Polona Frelih