Moskva – »Poskusi Nata, da okrepi svojo vojaško navzočnost v bližini naših meja, se nadaljujejo,« je v torek na rednem letnem srečanju s predstavniki ruske vojske izjavil predsednik Dmitrij Medvedjev. Po njegovih besedah bo Rusija v odgovor kljub ekonomski krizi pospešila modernizacijo vojske in okrepila jedrski arzenal. Retoriko hladne vojne je na srečanju še stopnjeval obrambni minister Anatolij Serdjukov, ki je ZDA obtožil, da je njihov cilj dokopati se do mineralnih, energetskih in drugih naravnih bogastev držav nekdanje Sovjetske zveze. Združene države Amerike so se na bojevito retoriko odzvale s spravljivimi toni.
Magas, Nazran – Predstavniki inguške opozicije, človekoljubnih organizacij in neodvisnih medijev od novega inguškega predsednika Junusbeka Jevkurova veliko pričakujejo, a hkrati svarijo pred prevelikim optimizmom. Zato, ker v tej severnokavkaški republiki ob meji s Čečenijo predsednik nima nadzora nad vsemi varnostnimi strukturami, ker v vladajočih strukturah ostajajo ljudje, ki so sodelovali v tako imenovanih odredih smrti, predvsem pa zato, ker se politika Moskve na Severnem Kavkazu ni spremenila niti za las. Prepričani so, da se bodo razmere ustalile šele, ko se bodo varnostne službe odpovedale nasilnim metodam in se bodo proti islamskim skrajnežem bojevale izključno z zakonitimi metodami.
Magas – Petinštiridesetletni Junusbek Jevkurov je pred pol leta postal predsednik najmanjše ruske republike Ingušetije. Imenoval ga je predsednik Dmitrij Medvedjev in tako poskušal umiriti napete razmere zaradi nezadovoljstva z dolgoletnim predsednikom in nekdanjim agentom KGB Muratom Zjazikovom. Tega je na predsedniški položaj imenoval nekdanji predsednik Vladimir Putin in je do zadnjega užival njegovo podporo.
Moskva – »Če Rusija v prihodnjih šestih mesecih ne bo prenehala sistematično neupoštevanje odločb Evropskega sodišča za človekove pravice, potem lahko Svet Evrope začasno zamrzne njeno članstvo,« je prejšnji teden opozoril sodnik Anatolij Kovler, ki v Strasbourgu zastopa Rusijo. Sodišče je že leta 2007 v posebnem poročilu ugotovilo, da so številne odločbe zoper Rusijo izvršene z dolgim časovnim zamikom ali pa sploh ne, k čemur največ pripomore odsotnost politične volje in številne birokratske ovire. Zdaj naj bi v Strasbourgu temu napravili konec, zato so Rusijo odločno pozvali, naj s spremembo zakonodaje poskrbi za dosledno upoštevanje sodb.
Moskva – Po podatkih federalne migracijske službe je Rusija od leta 2000 s svojimi potnimi listi opremila 2,9 milijonov Rusov, ki živijo v nekdanjih sovjetskih republika Gruziji, Ukrajini, Estoniji in Moldaviji. Vodstva teh držav se bojijo, da je to zgolj pretveza za vpletanje v njihove notranje zadeve ali celo vojaško posredovanje, kakršno je bilo v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetije, kamor je Rusija poslala svojo vojsko, da bi bojda zaščitila ruske državljane.
Moskva – Ruski ponos zadnje mesece hudo trpi. Ekonomska kriza se je zalezla v vse pore države, ki je še lani veljala za najbolj prodorno na vseh področjih. Če ste pozabili: gospodarski vzpon je bil hiter, Rusija je zmagala na Evrosongu in dosegla bron na evropskem nogometnem prvenstvu. Zdaj bo morala pogoltniti, da jo bo na Evroviziji, ki jo bodo prvič v zgodovini organizirali na njenih tleh, zastopala Ukrajinka. Izbor bo v moskovski olimpijski športni dvorani trajal od 12. do 16. maja, za vstopnice, ki so že naprodaj, pa je treba odšteti tudi do 650 evrov.
Moskva – Kar se je v minulih dneh dogajalo na sedežu ukrajinskega državnega energetskega podjetja Naftogaz in podjetja Ukrtransgaz, ki skrbi za ukrajinski sistem plinovodov, je še najbolj spominjalo na prizore iz ameriške kriminalke. V prostore podjetij so nenapovedano vdrli do zob oboroženi pripadniki ukrajinske varnostne službe, ki so tam poskušali opraviti kriminalistično preiskavo. Izpolnitev ukaza predsednika Viktorja Juščenka so jim preprečili privrženci premierke Julije Timošenko, ki so dosegli sodno prepoved preiskave.
Moskva – Najvišji predstavniki ruske Komunistične partije so v četrtek počastili 56. obletnico smrti sovjetskega diktatorja gruzinskega rodu Josipa Visarionoviča Stalina, ki v Rusiji še zdaj buri duhove. Za zadnjo polemiko je poskrbel popularni britanski zgodovinar Orlando Figes, ki je ruske oblasti obtožil, da so preprečile izdajo njegove zadnje knjige Šepetalci: zasebno življenje v Stalinovi Rusiji. Figes je tudi avtor uspešnice o kulturni zgodovini Rusije z naslovom Natašin ples, ki je lani izšla tudi v slovenskem prevodu.
Moskva – Rusija pred včerajšnjim zasedanjem zunanjih ministrov Nata ni niti malo dvomila, da bo srečanje prineslo ponovno vzpostavitev formalnih odnosov med Natom in Rusijo, ki so jih članice zavezništva zamrznile neposredno po ruskem vojaškem posredovanju v Gruziji avgusta lani. Predvsem zato, ker so se za to že pred zasedanjem odkrito zavzele najvplivnejše članice zavezništva, med njimi ZDA, pa tudi zaradi svoje geste dobre volje, zaradi katere so ta teden preko njenega ozemlja v Afganistan že pričele prihajati prve pošiljke nevojaškega materiala. »Mislim, da je obdobje odtujitve daleč za nami,« je bil za rusko agencijo RIA Novosti dan pred zasedanjem optimističen ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin.
Moskva – Devetega januarja je v goratem Altaju na jugu Sibirije strmoglavil helikopter z visokimi regionalnimi in državnimi uradniki in sprva so tragedijo obravnavali kot le še eno v vrsti helikopterskih nesreč, ki v Rusiji niso redkost. Toda še pred koncem pogrebnih slovesnosti so v javnost prišle fotografije, ki dokazujejo, da je skupina sodelovala v krivolovu na altajsko divjo ovco. Med divjimi lovci je bil celo Viktor Kajmin, visoki republiški uradnik, pristojen za varstvo naravne dediščine in predstojnik urada, ki podeljuje lovska dovoljenja. Državna agencija Rosprirodnadzor je pozneje ugotovila, da so lovci pobili 28 zaščitenih ovac, veliko pa so jih ranili.
