Kijev – Na vzhodu Ukrajine je bila noč s sobote na nedeljo ena najbolj mirnih v zadnjih mesecih, kar so potrdili tudi opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). »Dvomim, da bo premirje zdržalo. Mogoče dva ali tri dni, potem pa se bo spet začelo,« je bil po navedbah Reutersa pesimističen upornik Maksim.
Dan po podpisu mirovnega sporazuma v Minsku so se na vzhodu Ukrajine spopadi le še okrepili. Najhuje je v okolici strateško pomembnega Debalceva, kar potrjujejo tako ukrajinski kot uporniški viri.
Svetovni voditelji so se na sklenitev mirovnega sporazuma o rešitvi krize v Ukrajini odzvali s previdnim optimizmom. Pozdravili so doseženo na papirju in opozorili, da je treba počakati na konkretne rezultate. Prezgodaj je še, da bi pozabili, kako klavrno je propadel prvi mirovni sporazum iz Minska.
Ljubljana – Boji na vzhodu Ukrajine naj bi v noči na nedeljo potihnili. Dogovor o premirju je rezultat celonočnih pogajanj v Minsku, na katerih so sodelovali ruski predsednik Vladimir Putin, ukrajinski predsednik Petro Porošenko, francoski predsednik François Hollande ter nemška kanclerka Angela Merkel. Glavno vprašanje je, ali je bil dogovor podpisan v dobri veri ali s figo v žepu.
Mirovni pogovori za rešitev krize v Ukrajini so do konca viseli na nitki. Iz Kremlja so šele nekaj pred drugo uro popoldne po lokalnem času potrdili udeležbo ruskega predsednika Vladimirja Putina, ruski diplomati pa so dali vedeti, da sploh ne bi odpotoval v belorusko prestolnico, če ne bi bilo vsaj 70 odstotkov možnosti za sklenitev kompromisa.
Rusija ne bo tolerirala globalnega sistema z enim samim absolutnim voditeljem, ki se je vzpostavil kot rezultat hladne vojne, je dal ruski predsednik Vladimir Putin vedeti na predvečer mirovnih pogajanj v Minsku. »Putin ne bo sprejemal ultimatov,« je pozneje za vsak primer ponovil še njegov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.
Mirovna pobuda francoskega predsednika Françoisa Hollanda in nemške kanclerke Angele Merkel za rešitev krize na vzhodu Ukrajine je bila videti nadvse spontana, saj so bili z njo seznanjeni le »posvečeni«. Gre dejansko za pobudo »stare Evrope«, ki je končno zbrala pogum, da Združenim državam Amerike vrne, ker so ji v začetku krize v Ukrajini pokazale sredinec?
