Moskva – »Gre za protirusko histerijo,« so se v Kremlju odzvali na napad gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija, ki je Rusijo obtožil, da je v ozadju poskusa državnega udara v Gruziji, in izgnal tri ruske diplomate, obtožene vohunjenja. Rusija je v odgovor odrekla gostoljubje trem gruzinskim diplomatom, v ruskem zunanjem ministrstvu pa so o polurnem Saakašvilijevem »pritiruskem« govoru zapisali, da je imel »ta patetični govor en sam cilj: pri Gruzincih doseči odpuščanje za pretekle napake in opravičiti vzpostavljanje reda s trdo roko«.
Moskva – Ruska duma je soglasno podprla uvedbo moratorija na sporazum o konvencionalnem orožju v Evropi in tako podprla prizadevanja predsednika Vladimirja Putina, ki je odstop od sporazuma napovedal že julija letos. Kot odgovor na širjenje Nata na rusko dvorišče in ameriške načrte za postavitev raketnih sistemov na Poljskem in radarja na Češkem, je Putin to možnost prvič omenil že v svojem zadnjem nagovoru ljudstva konec aprila.
Moskva – Gospodarsko sodelovanje med Rusijo in Kitajsko naj bi že do leta 2010 doseglo 60 do 80 milijard ameriških dolarjev, sta med dvodnevnim obiskom kitajskega premierja Wen Jiabaa v Moskvi poudarila gostitelja, ruski predsednik Vladimir Putin in premier Viktor Zubkov. K doseganju tega cilja je veliko prispeval že tokratni obisk, med katerim sta sosedi podpisali kar deset medvladnih in gospodarskih sporazumov. Kitajska in Rusija sta se zavezali k sodelovanju na področju energetike, predvsem jedrske energije, in financ ter k skupnim znanstvenim in tehnološkim projektom.
Moskva – Med požarom, ki je v nedeljo izbruhnil v domu upokojencev v kraju Velje Nikolskoje blizu mesta Tula, približno 250 kilometrov južno od Moskve, je umrlo 29 ljudi, predvsem ostarelih oskrbovancev. Zaradi te tragedije je oživela razprava o izredno slabi požarni varnosti v dotrajanih ruskih državnih ustanovah, v katere kljub naftnemu razcvetu ne vlagajo že desetletja. Že četrti požar je pustošil na dan narodne enotnosti – praznika, ki ga je ruski predsednik Vladimir Putin uvedel pred tremi leti, da bi svetu pokazal enotnost prerojene Rusije.
Moskva – Ruski mediji – verjetno tudi malo iz privoščljivosti – že več dni obširno poročajo o vrenju v sosednji Gruziji, ki se je po rožnati revoluciji leta 2003 odtrgala od Rusije in pod vodstvom proameriškega predsednika Mihaila Saakašvilija stopila na pot, ki vodi v Evropsko unijo in zvezo Nato. Večina Gruzincev še vedno podpira vključevanje v evro-atlantske povezave, ne pa tudi predsednika Saakašvilija, ki mu je na demonstracijah v petek izrekla nezaupnico petdesettisočglava množica. Na trgu pred parlamentom in na osrednji aveniji Rustaveli, kjer je množica Saakašvilija pred štirimi leti dobesedno nosila na rokah, je zdaj nepriljubljenega predsednika mogoče videti na vislicah.
Moskva – Nekdanji uslužbenci sovjetske obveščevalne službe KGB, s katerimi se je po prihodu na oblast obdal ruski predsednik Vladimir Putin, so med iztekanjem njegovega mandata čedalje bolj nervozni. Pravzaprav se v krogu ruske politične in gospodarske elite, ki jo povečini sestavljajo nekdanji obveščevalci, t. i. čekisti, že bije srdita vojna za politični vpliv in gospodarske privilegije tudi po predsedniških volitvah leta 2008, na katerih Putin ne more več kandidirati. Prav ta javnosti prikrita vojna po mnenju analitikov tudi najbolj ogroža mirni prenos oblasti v Rusiji.
Moskva – Moskovsko sodišče je ruskega množičnega morilca Aleksandra Pičuškina v ponedeljek obsodilo na dosmrtno ječo. Tako se je končal mesec in pol dolgi sodni proces, ki je bil odprt za javnost in je v Rusiji pritegnil izjemno pozornost. Na milijone ljudi je namreč pred televizijskimi zasloni dan za dnem prežalo na nove podrobnosti prave ruske srhljivke. »Morilec s šahovnico« oziroma »manijak iz Bitcevskega parka«, kakor so Pičuškina poimenovali mediji, je z grozljivimi izjavami vsak dan polnil naslovnice časopisov in bil predmet razprav tako laičnih kot strokovnih omizij.
Moskva – Nekdanji agent ruske tajne službe KGB Aleksander Litvinenko, ki je novembra lani v Londonu umrl zaradi zastrupitve z radioaktivnim polonijem, je bil uslužbenec britanske tajne službe MI6, je v soboto poročal britanski časnik Daily Mail. Sklicuje se na neimenovane britanske tajne agente in diplomate ter navaja, da je Litvinenko za svoje delo dobival 2850 evrov na mesec in da ga je v delo vpeljal direktor MI6 John Scarlett, ki je kot tajni agent nekoč delal v Moskvi. Vohunska drama je tako dobila nove razsežnosti.
