Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je Evropsko unijo posvaril, da bo ruska vlada pozorno spremljala dogajanje v zvezi s preiskavo zaradi suma neupoštevanja pravil o varstvu konkurence, ki jo je evropska komisija prejšnji teden sprožila v podružnicah ruskega plinskega monopolista Gazprom v vzhodni in srednji Evropi. »Ali so že priprli kakšnega predstavnika Gazproma?« je zahteval odgovor od predsednika Gazpromove uprave Alekseja Millerja, ki je aretacije zanikal. Pri Gazpromu ne dvomijo, da gre za politično motivirano akcijo Evropske unije, ki se boji še večje odvisnosti od ruskega plina. Pol milijarde evropskih porabnikov in 20 milijonov evropskih podjetij uvozi kar 60 odstotkov vsega plina. Večino prav iz Rusije.
Moskva – V Kijevu so prekinili sodni proces proti nekdanji ukrajinski premierki Juliji Timošenko, ki je obtožena zlorabe položaja pri podpisu pogodbe z ruskim plinskim monopolistom Gazpromom, s katero se je pred dvema letoma končala ukrajinsko-ruska plinska vojna. Sojenje se bo predvidoma nadaljevalo 11. oktobra, ko naj bi tudi izrekli sodbo. Državno tožilstvo za najbolj razvpito ukrajinsko opozicijsko političarko zahteva sedem let zapora, obtoženka pa ne dvomi, da ji bodo toliko let tudi prisodili.
Moskva – Nekdanji ruski finančni minister in namestnik premiera Aleksej Kudrin, ki sta ga po javnem sporu z ruskim predsednikom in najverjetnejšim bodočim premierom Dmitrijem Medvedjevom na položaju zamenjala njegov namestnik Anton Siluanov in namestnik premiera Igor Šuvalov ter nekdanji predsednik liberalne stranke Prava stvar Mihail Prohorov, sta prvi žrtvi predvolilnih zakulisnih političnih iger v Rusiji. Ker sta odstopila po javnem pranju umazanega perila, kar je v Rusiji redkost, bi njun odhod s položaja kaj lahko pomenil uvod v velike politične in gospodarske pretrese.
Moskva – Na rožnato revolucijo v Gruziji ter oranžno revolucijo v Ukrajini, ki so jo s podporo mladinskim organizacijam sponzorirali predvsem ameriški lobiji, so se v Rusiji iz strahu pred ponovitvijo podobnih dogodkov odzvali z ustanovitvijo patriotskih mladinskih organizacij, kot sta gibanji Naši in Mlada Garda, »internetne revolucije« na Bližnjem vzhodu pa so rusko vodstvo spodbudile k pripravi osnutka konvencije Združenih narodov o »zagotavljanju mednarodne informacijske varnosti«. Borci za človekove pravice z vsega sveta so 18-stranski dokument že označili za prikrit poskus omejevanja svobode govora, med predstavniki številnih vlad pa je bil deležen precejšnjega odobravanja.
Moskva – Po razpletu uganke, kdo bo prihodnji ruski predsednik – kot kaže, bo to sedanji premier Vladimir Putin, ki naj bi ga na čelu vlade zamenjal sedanji predsednik Dmitrij Medvedjev –, so v Rusiji dobili novo uganko. Sprožil jo je dolgoletni finančni minister Aleksej Kudrin, ki je ob robu zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke napovedal, da zaradi različnih pogledov na vodenje gospodarstva ne namerava sodelovati v morebitni vladi Medvedjeva, včeraj pa je celo ponudil odstop, ki ga je predsednik tudi sprejel. Odhod Kudrina, ki med zahodnimi investitorji uživa veliko zaupanje, bi po mnenju analitikov močno omajal naložbeno klimo v Rusiji in izjemno negativno vplival na rusko gospodarstvo.
Moskva – »Je bister, neuklonljiv, včasih grob. Bil je deček z ulice, ki je postal izkušen strankarski funkcionar in manipulator,« je nekdanji svetovalec prvega ruskega predsednika Borisa Jelcina in zdaj dekan Višje šole ekonomike Sergej Karaganov opisal najbolj priljubljenega ruskega politika Vladimirja Putina, ki je na sobotnem kongresu vladajoče stranke Enotna Rusija sprejel nominacijo za še en predsedniški mandat. Vse kaže, da bosta z aktualnim ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom zgolj zamenjala položaja, saj naj bi ta postal bodoči ruski premier.
Moskva – Na enodnevni delovni obisk v Rusijo bo pripotoval ukrajinski predsednik Viktor Janukovič, ki bo poskušal pri ruski strani doseči revizijo plinskega sporazuma, ki ga je nekdanja ukrajinska premierka Julija Timošenko z ruskim premierom Vladimirjem Putinom sklenila med plinsko vojno pred dvema letoma, zaradi njega pa je obtožena celo zlorabe položaja. Ukrajinska stran želi izpogajati nižjo ceno plina, kar je Rusija pripravljena storiti samo v zameno za ukrajinski vstop v carinsko unijo med Rusijo, Belorusijo in Kazahstanom ali za prodajo ukrajinskega plinskega tranzitnega sistema (GTS) ruskemu plinskemu monopolistu Gazpromu. »Ukrajina in Rusija se gresta igro – kdo bo prvi trenil z očmi. Obe na pogajanja prihajata s skrajnimi stališči, na podlagi katerih bosta poskušali najti kompromis,« je pred srečanjem napovedal urednik časopisa Rusija v globalnih zadevah Fjodor Lukjanov.
Moskva – Gruzinski predsednik Mihail Saakašvili se je ob robu zasedanja 66. generalne skupščine Združenih narodov srečal z ameriškim predsednikom Barackom Obamo. To je bilo njuno tretje srečanje po gruzinsko-ruski vojni pred tremi leti, po kateri je Rusija priznala neodvisnost obeh gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije, v katerih so zdaj nameščeni ruski vojaki. Gruzija je izgubila 20 odstotkov svojega ozemlja in Združene države Amerike, ki so njen velik zaveznik, že vse od konca vojne pozivajo k obnovitvi gruzinske ozemeljske celovitosti. Zaradi vojne je Gruzija proti Rusiji vložila tožbo na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu (ECHR), ki je primer včeraj vendarle sprejelo v obravnavo, kar je velika redkost. Sodišče je v svoji več kot 60-letni zgodovini prejelo komaj 16 meddržavnih tožb, razsodbe pa je izreklo samo v treh primerih.
