Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – V Belorusiji je dan žalovanja za žrtvami prvega smrtonosnega terorističnega napada v samostojni zgodovini države. V eksploziji bombe z močjo pet do sedem kilogramov TNT in napolnjene s kovinskimi ležaji, ki je v večerni prometni konici odjeknila na najbolj prometni postaji podzemske železnice v središču mesta, je umrlo 12 ljudi, 204 so ranjeni. Beloruske varnostne službe so že aretirale več osumljencev, je povedal namestnik generalnega državnega tožilca Andrej Šved, notranji minister Anatolij Kulešov pa je sporočil, da je policija na podlagi opisov očividcev že izdelala fotorobote dveh osumljencev. Varnost so poostrili na vseh prevoznih sredstvih in povsod, kjer se zadržuje veliko ljudi, obmejna policija pa je še posebno pozorna na vse, ki so namenjeni v Evropsko unijo.
Moskva – Na današnji dan pred natanko pol stoletja je ruski kozmonavt Jurij Gagarin kot prvi človek poletel v vesolje in v vesoljskem plovilu Vostok 1 v 108 minutah obletel naš planet. V spomin na zgodovinski dogodek v Rusiji že vrsto let praznujejo dan kozmonavta, ki je letos še posebno slovesen. Počastili so ga po vsem svetu, tudi v Sloveniji, kjer je v novem Ruskem centru znanosti in kulture v Ljubljani na ogled razstava »Gagarin – Nebo je črno, zemlja je modra«, ki so jo pripravili pri Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT).
Moskva – Katinski gozd v bližini Smolenska na zahodu Rusije je kraj dvojne poljske tragedije in je zato prizorišče nenehne poljsko-ruske napetosti, na drugi strani pa tudi zgodovinske sprave. Do nje je prišlo po lanski tragični nesreči poljskega predsedniškega letala, ki je bilo namenjeno na slovesnost ob 70. obletnici pokola poljskih častnikov s strani sovjetske NKVD, v katerem so umrli predsednik Lech Kaczynski in 95 drugih predstavnikov poljske elite. Med sosedama so nova nesoglasja vzklila med preiskavo nesreče, zadnje pa je povezano s spomenikom žrtvam letalske nesreče, o čemer sta ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in poljski predsednik Bronislaw Komorowski včeraj vendarle dosegla kompromis.
Moskva – Umor ukrajinskega novinarja gruzinskega rodu Georgija Gongadzeja, ki je na spletni strani Ukrajinska pravda razkrival koruptivnost politične elite, je pomenil preobrat v predsedovanju dolgoletnega ukrajinskega predsednika Leonida Kučme. Zaradi govoric, da je prav on ukazal novinarjevo odstranitev, so v Kijevu leta 2001 izbruhnile množične demonstracije, v Svetu Evrope in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) pa je bilo slišati pozive k izključitvi Ukrajine. Šest let po odhodu Kučme z oblasti utegne primer vendarle dobiti epilog.
Moskva – Ameriški obrambni minister Robert Gates se je zadnji dan obiska v Rusiji srečal s predsednikom Dmitrijem Medvedjevom in obrambnim ministrom Anatolijem Serdjukovom, ki je na srečanju pozval k takojšnjemu premirju v Libiji, saj je to »najkrajša pot k zagotavljanju varnosti civilistov.« Po napovedih francoskega zunanjega ministrstva bi o premirju lahko razpravljali že na četrtkovem zasedanju varnostnega sveta Združenih narodov, Gates pa se je na rusko skrb glede civilnih žrtev odzval z retoričnim vprašanjem, zakaj Rusi verjamejo Gadafijevim lažem. »Povsem jasno je, da je za večino, če že ne vse civilne žrtve, kriv Gadafi. Večina tarč je na izoliranih in nenaseljenih območjih,« je poudaril.
Moskva – Med glasovanjem o uvedbi prepovedi poletov v varnostnem svetu Združenih narodov se je Rusija vzdržala skupaj z Brazilijo, Kitajsko, Nemčijo in Indijo, zdaj pa visoki ruski politiki vse ostreje kritizirajo zračne napade na sile, zveste libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju. »Rusija je izbrala zelo koristno stališče, saj ni podprla niti Zahoda niti Gadafija. Gre za t. i. kitajsko stališče, ki ne vsebuje nobene podpore in sporoča, da to ni stvar Rusije,« je komentiral Fjodor Lukjanov, urednik revije Rusija v globalnih zadevah. Vojaško posredovanje v Libiji je spodbudilo doslej najostrejši spor v vladajočem tandemu in je glavna tema dvodnevnega obiska ameriškega obrambnega ministra Roberta Gatesa, ki je zaradi razvoja dogodkov v Rusijo pripotoval z enodnevno zamudo.
Moskva – Na prvi uradni obisk v Slovenijo bo jutri pripotoval ruski premier Vladimir Putin, ki bo zatem obiskal še Srbijo, kjer bo prav tako usklajeval še zadnje podrobnosti o plinskem projektu Južni tok. Za njegovo uresničitev je nujno turško soglasje, saj naj bi plinovod tekel tudi po turških teritorialnih vodah. Turški premier Tayyip Erdogan med obiskom v Moskvi prejšnji teden za to ni prižgal zelene luči, zato so pri Nezavisimi Gazeti že postavili vprašanje o smiselnosti premierove poti na Balkan.
Moskva – Svoja vrata zapira ruska turistična borza MITT, ki je tretji najpomembnejši dogodek v svetovni turistični industriji. Slovenska turistična podjetja so se predstavila na stojnici v organizaciji Slovenske turistične organizacije (Sto), ki je za predstavitev v Moskvi odštela kar 140.000 evrov, saj je to eden najdražjih turističnih sejmov na svetu, kjer kvadratni meter razstavnega prostora stane več kot 1000 evrov. »Rusi so za nas tako pomembni, da tega ne moremo zamuditi. Po številu prihodov so v Sloveniji na petem mestu,« je povedala Rebeka Kumer Bizjak iz Stoja.
Moskva – Rusija še naprej pozorno spremlja dramatični razvoj dogodkov v japonski jedrski elektrarni Fukušima. Premier Vladimir Putin je še v ponedeljek zavračal mednarodno histerijo na račun jedrske energije in zatrjeval, da bo ruska jedrska agencija Rosatom izpolnila načrte o gradnji dodatnih 12 jedrskih elektrarn, že torek pa je od Rosatoma, ministrstva za energijo ter ministrstva za naravne vire in okolje zahteval, naj v mesecu dni pripravijo analizo o varnosti omenjenih načrtov. Gre za prvi primer v zgodovini, da je visoki ruski predstavnik postavil pod vprašaj prihodnost jedrske energije v Rusiji, kjer obratuje devet jedrskih elektrarn, ki pridobijo 16 odstotkov vse v državi pridobljene električne energije.