Kot tožilec za človekove pravice je preganjal najhujše zločince našega časa, kakor je nekdanji liberijski predsednik Charles Taylor, in služboval na najbolj uglednih mednarodnih kazenskih sodiščih, kot je denimo tisto za Ruando. Leta 2009 ga je ameriški predsednik Barack Obama imenoval za pooblaščenega veleposlanika za človekove pravice, ki pri State departmentu vodi urad za globalno kazensko pravosodje.
Ruski predsednik Vladimir Putin je že trinajstič odgovarjal na vprašanja državljanov, program pa je bil tokrat precej manj koordiniran kot v preteklih letih. Med pogovorom so namreč v studio kapljale vroče novice – od racije v prostorih fundacije Odprta Rusija v lasti padlega ruskega oligarha Mihaila Hodorkovskega v središču Moskve do umora tudi v Rusiji znanega ukrajinskega novinarja Olesa Buzine, ki sta ga zamaskiranca ustrelila v središču Kijeva.
Poraz ukrajinske vojske v strateško pomembnem Debalcevu potrjuje nedavne ugotovitve nemške tajne službe BND, da ukrajinske oborožene sile razpadajo pred našimi očmi. Za to obstajata dva ključna razloga: uporniške zmage ter čedalje manjše navdušenje Ukrajincev za »protiteroristično operacijo na vzhodu države«.
Mirovni pogovori za rešitev krize v Ukrajini so do konca viseli na nitki. Iz Kremlja so šele nekaj pred drugo uro popoldne po lokalnem času potrdili udeležbo ruskega predsednika Vladimirja Putina, ruski diplomati pa so dali vedeti, da sploh ne bi odpotoval v belorusko prestolnico, če ne bi bilo vsaj 70 odstotkov možnosti za sklenitev kompromisa.
Ruska politična in gospodarska elita svari Zahod, naj ustavi konje. Če bodo nadaljevali svoje kaznovalne ukrepe, bodo le še zaostrili že tako napeto situacijo. »V hladni vojni smo že. Na žalost ne morem zagotoviti, da ne bo na koncu še njene bolj vroče različice,« je zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov opozoril na čedalje večjo verjetnost, da bo Rusija na pritiske odgovorila tam, kjer najbolj boli. Je mogoča celo ustavitev dobave plina evropskim porabnikom?
