Vilnius – Litva je največja baltska država tako po površini kakor številu prebivalstva in je med baltsko trojko prva razglasila neodvisnost od nekdanje Sovjetske zveze. Veliko je k temu pripomogel predsednik Valdas Adamkus, eden najbolj priljubljenih litovskih politikov, ki se mu letos izteče drugi predsedniški mandat. Adamkusu, ki bo novembra dopolnil 82 let in je najstarejši predsednik v Evropi, je v zadnjem letu na oblasti uspel veliki met. »Mlada« članica Evropske unije je namreč sedemindvajseterico prepričala, da je med izhodišča pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Rusijo vključila tudi zahtevo po večji ruski energetski odgovornosti, sodelovanju Rusije pri preiskovanju pobojev med litovsko osamosvojitvijo, umorom poslovneža v ruski eksklavi Kaliningrad in kompenzacije za sovjetske deportirance ter obljubo o mirni poravnavi zamrznjenih konfliktov v gruzinskih separatističnih pokrajinah Južni Osetiji in Abhaziji. Izhodišča bodo potrdili že na današnjem zasedanju sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose v Bruslju, so nam zatrdili viri na litovskem zunanjem ministrstvu.
Moskva - Prvi nastop Dmitrija Anatolijeviča Medvedjeva v vlogi predsednika je bil za zahodna ušesa zelo blagodejen. Med svoje glavne naloge je namreč uvrstil razvoj državljanskih in gospodarskih svoboščin v Rusiji, vladavino prava in boj proti korupciji. Zaradi pomanjkanja vsega tega je bil njegov predhodnik Vladimir Putin pogosto tarča kritik Zahoda, še posebej Združenih držav. Ruski politolog Fjodor Lukjanov ob tem opozarja, da je navdušenje nad Medvedjevom preuranjeno: »Njegov slogan je kontinuiteta. Za politika bi bilo zelo neumno, če bi spremenil smer, zaradi katere je Putin v Rusiji užival veliko priljubljenost.« Tuji državniki bodo Medvedjeva na štiri oči prvič spoznali na vrhu EU-Rusija, ki bo v organizaciji Slovenije potekal konec junija, mesec zatem pa se bo novi ruski predsednik udeležil tudi vrha G-8 na Japonskem.
Moskva – Ruski predsednik Vladimir Putin je končal tridnevni obisk v Libiji in Italiji, med katerim se je srečal z libijskim voditeljem Moamerjem el Gadafijem in vnovič izvoljenim italijanskim premierom Silviom Berlusconijem, s katerim ga družijo prijateljske vezi. Ena od pomembnejših tem zadnje Putinove poti v vlogi predsednika je bila energetsko sodelovanje. Tako je Gazprom z libijskim državnim naftnim podjetjem (NOC) podpisal sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja, prav z Libijo pa naj bi bili povezani tudi njegovi načrti za krepitev sodelovanja z italijanskim Enijem. Libijske zaloge nafte in zemeljskega plina so med največjimi v Afriki.
Moskva– Na sedežu ruskega plinskega velikana Gazprom so nam včeraj potrdili, da se je njegov predsednik uprave Aleksej Miller med petkovim obiskom v Sloveniji s slovenskim vodstvom res dogovarjal o poteku plinovoda South Stream (Južni tok) čez slovensko ozemlje. Hkrati so nam zatrdili, da imajo za partnerja v projektu, vrednem 16 milijard dolarjev, še vedno tudi Avstrijo. Pisanja nekaterih ruskih medijev, da je Gazprom informacijo o dogovarjanju s Slovenijo namenoma dal v javnost, da bi tako ukrotil samovoljno Avstrijo, naši viri pri Gazpromu niso hoteli komenitrati. »To so samo medijske špekulacije in teh pri nas nikoli ne komentiramo.«
Moskva – Evropska komisija in slovensko predsedstvo EU sta na ruske oblasti v ponedeljek naslovila pismo, v katerem v imenu vseh 27 članic pozivata k večjemu razumevanju pri odobravanju bivalnih dovoljenj za tujce. Po poročanju Reutersa je osnutek pisma nastal na pobudo diplomatskih predstavništev sedemindvajseterice. Problem, ki se je pridružil drugim odprtim vprašanjem – energetski politiki, človekovim pravicam in trgovinskim vprašanjem – lahko resno škoduje že tako načetim odnosom.
Moskva – Na Brdu pri Kranju se bo v petek začelo neformalno zasedanje zunanjih ministrov EU, na katerem bodo razpravljali tudi o odnosih med Evropsko unijo in Rusko federacijo. Ko je Slovenija kot prva slovanska država prevzela krmilo EU, so bili v Moskvi izjemno optimistični, že čez nekaj dni pa je bilo romantike konec. Zaradi ostrega odziva ob zaprtju Britanskega sveta (British Council) je bila namreč uradna Ljubljana od Rusije deležna precej ostrih besed. Kakor kaže, pa niti to niti dogajanje ob kosovski neodvisnosti na ruski strani ni povzročilo dolgotrajnih zamer. Novoizvoljeni ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je namreč takoj po izvolitvi izjavil, da je glede slovenskega predsedovanja EU optimističen.
Moskva – Evropo skrbi, da bo Rusija v odgovor na neodvisnost Kosova priznala samostojnost gruzinskih separatističnih pokrajin Abhazije in Južne Osetije, istočasno pa se v nepriznani moldavski Pridnestrski republiki stvari odvijajo po obratnem scenariju. V zameno za odpoved članstvu v zvezi Nato je namreč Rusija pripravljena podpreti ozemeljsko celovitost Moldavije, je za Kommersant razkril moldavski predsednik Vladimir Voronin. To dokazuje, da Rusija z gruzinskimi separatističnimi pokrajinami mešetari predvsem zaradi teženj Gruzije po vstopu v Nato in da ima tudi ona dvojna merila.
Moskva – Zunanji ministri Evropske unije so na zasedanju v ponedeljek izrazili bojazen, da se Rusija z zavezniki iz Skupnosti neodvisnih držav pripravlja na uradno priznanje gruzinske separatistične pokrajine Abhazije. Prejšnji teden je Moskva že odpravila gospodarske sankcije proti Abhaziji, kar ji po trditvah Gruzije med drugim omogoča, da na območje zamrznjenega konflikta neovirano pošilja orožje in vojaško opremo. O Abhaziji in drugih separatističnih pokrajinah na postsovjetskem prostranstvu bodo v ruski dumi razpravljali v četrtek.
