Moskva – Gostje iz Evrope so evropsko-ruska vrhunska zasedanja navadno uporabili za pridiganje Rusiji o pomanjkanju demokracije, tokrat pa so bile vloge zamenjane. Nekoliko zaradi samozavestnega novega starega ruskega predsednika Vladimirja Putina, še bolj pa zaradi poklapanih Evropejcev, ki se spopadajo z najhujšo krizo v svoji zgodovini.
Bruselj, Moskva – Z odločitvijo celotnega vrha EU, da se ne bo udeležil tekem evropskega nogometnega prvenstva v Ukrajini, se je diplomatski pritisk na Kijev še okrepil. Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je čedalje bolj osamljen.
Ljubljana – Zmanjševanje javnofinančnih primanjkljajev in brzdanje javnega dolga je »ime igre« v Sloveniji in po vsej Evropi. Države varčujejo pri javnih izdatkih, režejo in zamrzujejo plače in pokojnine, nekatere pa, v nasprotju s Slovenijo, ambiciozno ukrepajo tudi pri proračunskih prilivih.
Moskva – Nekdanjega beloruskega predsedniškega kandidata Aleśa Mihaljeviča so skupaj s šestimi drugimi kandidati zaprli po množičnih opozicijskih protestih, ki so izbruhnili po spornih predsedniških volitvah pred dvema letoma, na katerih je zmaga že šestič pripadla avtokratu Aleksandru Lukašenku.
Moskva – Po usmrtitvi Vladislava Kovaljova in Dmitrija Konovaljova, le štiri mesece potem, ko ju je sodišče spoznalo za kriva napada na podzemno železnico v Minsku, visoki predstavniki EU razmišljajo o uvedbi širokih gospodarskih sankcij proti »zadnji diktaturi v Evropi.«
Moskva – Evropska unija je določila sedemdnevni rok za vrnitev veleposlanikov in veleposlanic držav članic v Belorusijo, od koder so jih umaknili po evropsko-beloruski diplomatski vojni, ki je sledila razširitvi sankcij proti predstavnikom beloruskega režima.
Moskva – Odnosi med EU in Belorusijo še nikoli niso bili tako spodkopani. V ozadju diplomatske vojne je odločitev o razširitvi sankcij proti predstavnikom beloruskega režima, ki po zaslugi Slovenije ni tako obsežna, kot si je želela večina članic Unije.
