Pri Foreign Affairs so konec januarja v članku »Putinovemu režimu ugašajo luči – prihajajoč ruski kolaps« napovedali Rusiji obdobje globoke nestabilnosti. Za to so ponudili tri razloge: gospodarstvo, ki je v prostem padu, razpad političnega sistema ter Putinovo pešanje. Precej manj apokaliptični so ruski poznavalci zakulisnega dogajanja.
Gospodarski forum v Sankt Peterburgu minuli konec tedna je zasenčil nov zaplet med uradno Moskvo in Brusljem, ki je zaplenil rusko državno premoženje v Belgiji, kar se je zgodilo na zahtevo bivših delničarjev propadle ruske naftne družbe Jukos, ki so na stalnem arbitražnem sodišču v Haagu pred letom dni proti Rusiji zaradi nezakonite razlastitve dobili tožbo v višini kar 50 milijard dolarjev.
Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal zakon, ki omogoča zaprtje tujih in mednarodnih nevladnih organizacij, o katerih bodo presodili, da pomenijo grožnjo za rusko nacionalno varnost, vodstvu in uslužbencem teh organizacij pa grozita denarna in celo zaporna kazen. Odločitev so ostro kritizirali evropski in ameriški predstavniki ter ruski opozicijski voditelji, v ruski javnosti pa ni dvignila veliko prahu.
Ruski predsednik Vladimir Putin je že trinajstič odgovarjal na vprašanja državljanov, program pa je bil tokrat precej manj koordiniran kot v preteklih letih. Med pogovorom so namreč v studio kapljale vroče novice – od racije v prostorih fundacije Odprta Rusija v lasti padlega ruskega oligarha Mihaila Hodorkovskega v središču Moskve do umora tudi v Rusiji znanega ukrajinskega novinarja Olesa Buzine, ki sta ga zamaskiranca ustrelila v središču Kijeva.
Moskva – V evropskem parlamentu so predstavili seznam kandidatov za letošnjo nagrado Andreja Saharova, ki jo vsako leto podeljujejo za dosežke na področju svobode govora in misli. Najbolj kontroverzen nominiranec je ameriški žvižgač Edward Snowden, ki je začasni azil našel v Rusiji.
V številnih slovenskih medijih se v zadnjem času pojavljajo članki v stilu, 'Rusi prihajajo', v zadnjih dneh sta se v Ljubljani mudila tudi dva visoka ruska gosta zunanji minister Sergej Lavrov ter predsednik uprave ruskega plinskega velikana Gazproma Aleksej Miller. O tem, zakaj Ruse tako vleče v Evropo, smo se pogovarjali s politologom Stanislavom Belkovskim, ki s provokativnimi izjavami od nekdaj dviga veliko prahu.
Enaindvajsetega februarja pred štiristo leti je bil ustoličen Mihail Romanov, prvi car iz dinastije Romanovih, ki je Rusiji vladala več kot tristo let. »Predstavniki dinastije Romanovih – Peter Veliki, Katarina Velika, Aleksander I. pa vse do zadnjega ruskega carja Nikolaja II. – so zaslužni, da je Ruski imperij postal ena največjih držav sveta. Vladavina Romanovih predstavlja zlato obdobje ruske civilizacije,« pravi ruski zgodovinar Jevgenij Pčjolov.
Kijev – Ukrajinski politolog Aleksej Golobuckij je namestnik direktorja politične Agencije za modeliranje situacij, ki se je v Ukrajini prva začela ukvarjati z dolgoročnimi političnimi napovedmi in to ne le glede ukrajinskih notranjepolitičnih razmer, ampak tudi odnosov Ukrajine s partnerji na zahodu in v Rusiji. Zdaj so ti odnosi močno načeti zaradi obsodbe nekdanje ukrajinske premierke Julije Timošenko, na kar se je mednarodna skupnost prvič odzvala »povsem sinhrono«. Po mnenju Golobuckega to dokazuje, da bodo pritiski pojenjali šele, ko bodo Timošenkovo izpustili iz zapora in ji omogočili politično udejstvovanje. Sodeč po njegovih napovedih bo kmalu spet na prostosti.
Moskva – Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je odložilo razsodbo glede največjega zahtevka v svoji 60-letni zgodovini, v katerem je 55.000 nekdanjih delničarjev nekoč največje ruske naftne družbe Jukos rusko vlado tožilo zaradi nezakonite razlastitve, za kar so zahtevali 98 milijard dolarjev odškodnine. Poleg tega so sodniki zavrnili tudi trditev, da je bil sodni proces proti Jukosu politično motiviran.
