V Rusiji so zaradi strmega padanja cen nafte spremenili celo varnostno strategijo za letošnje leto. V njej so kot glavni grožnji opredelili nizko konkurenčnost ter odvisnost od izvoza surovin. Za glavno letošnjo nalogo so označili odpravo gospodarskega neravnovesja.
Turška policija je pridržala tri državljane Ruske federacije, osumljene sodelovanja z Islamsko državo. Da obračunava s skrajneži Islamske države, Turčija dokazuje tudi z navajanjem statistike. Samo teden dni pred terorističnim napadom naj bi pridržala 200 osumljencev, skupaj pa kar 3318 domnevnih sodelavcev IS, med njimi 847 tujcev.
Dr. Jelena Jurišić je predstojnica oddelka za komunikologijo na zagrebškem vseučilišču, vse od krize v Ukrajini pred dobrima dvema letoma pa je tudi ena najbolj iskanih hrvaških zunanjepolitičnih komentatork. Veliko časa je preživela v Rusiji, zato z enako lahkotnostjo kot zahodne secira tudi ruske medije. Hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović in slovenski predsednik Borut Pahor sta po njenem predstavnika »ameriškega pogleda na evropsko varnost«.
Evropska poslanka Yana Toom (Alde) iz Estonije je ena najostrejših nasprotnic sankcij proti Rusiji, saj je prav baltska trojka zaradi ruskih protiukrepov utrpela največje izgube. Za estonske kmete je bilo rusko tržišče ključno, z njegovo izgubo pa so do zdaj utrpeli že za 8 milijard evrov izgub.
Ruski predsednik Vladimir Putin je ponovno izkoristil vrhunsko zasedanje Skupnosti neodvisnih držav (SND) v kazahstanski prestolnici za ostro kritiko ZDA oziroma njihove nepripravljenosti na izmenjavo podatkov o Siriji. »V resnici ne razumem najbolje, kako lahko naši ameriški partnerji kritizirajo rusko borbo s terorizmom v Siriji, če se z nami nočejo pogovarjati niti o najpomembnejši stvari, kar je brez dvoma politična rešitev konflikta,« je poudaril v Astani.
Mette Petersen je pri Mednarodni federaciji društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca zadolžena za Zahodni Balkan, zato podrobno spremlja kolone migrantov, ki se po zahodni balkanski poti zgrinjajo proti severu.
Po večdnevnem zanikanju poročil, da je Rusija v Sirijo že napotila svoje enote, je iz Kremlja prišel namig, da tak razplet vendarle ni povsem iz trte izvit. Če bo Damask za to zaprosil, je uradna Moskva pripravljena o tem razmisliti. S tovrstnimi špekulacijami Moskva kaže, da bo za vsako ceno stala ob strani sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu.
Svetovni mediji so prejšnji teden množično povzemali poročanje izraelskega portala Ynet o ruski vojaški intervenciji v Siriji, kar se je izkazalo za neresnično trditev za potrebe propagandne vojne. Kar zadeva Sirijo, ruska stran trenutno usmerja vse sile v diplomatsko reševanje krize in snubi evropske države v svojo koalicijo za boj proti Islamski državi.
Islamska republika Iran že desetletja živi pod zahodnimi sankcijami. Najprej so jih uvedle Združene države Amerike, nato Združeni narodi, kot zadnja pa tudi Evropska unija. Po zadnjih sankcijah leta 2010 se je iransko gospodarstvo skrčilo za petino, skoraj tretjina ljudi je ostala brez dela, življenje pod pragom revščine pa je postalo realnost za kar 40 odstotkov prebivalcev. Nebrzdana inflacija je bila na vrhuncu leta 2013, ko je dosegla 45 odstotkov.
Po sklenitvi zgodovinskega dogovora o iranskem jedrskem programu so v Washingtonu optimistično upali, da bodo Rusijo pritegnili tudi k sodelovanju pri spopadu z Islamsko državo. Njihov načrt ni uspel in uradna Moskva je tako Združenim državam Amerike kot Turčiji dala jasno vedeti, da bo še naprej odločno podpirala sirskega predsednika Bašarja al Asada.
