Habarovsk – Drugo največje mesto ruskega Daljnega vzhoda se na prvi pogled prav nič ne razlikuje od mest v evropskem delu Rusije. Polno je širokih avenij, vodnjakov in tipičnih sovjetskih stanovanjskih sosesk, njegova panorama pa premore tudi tipično pravoslavno cerkev z zlato kupolo. Od drugih ruskih mest je morda le za odtenek bolj čisto, novejše in manj hektično, njegova odlika pa so tudi ceste, ki so precej bolje vzdrževane. Na njih poleg tega skorajda ni avtomobilov ruskih znamk, denimo lad in volg, ki drugje še vedno prevladujejo. Nasprotno je ruski Daljni vzhod poln japonskih in korejskih avtomobilov z volanom na desni strani.
Moskva – Na otoku Sahalin na ruskem Daljnem vzhodu, so včeraj slovesno zagnali prvi ruski terminal za utekočinjenje plina, ki bo na leto zagotovil 9,8 milijona ton utekočinjenega naravnega plina (LNG). Kar 65 odstotkov tega plina bo Rusija izvozila na Japonsko, zato se je slovesnosti udeležil tudi japonski premier Taro Aso, kar je bil sploh prvi obisk japonskega predsednika vlade na Sahalinu po drugi svetovni vojni. Tja je pripotoval na osebno povabilo ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, s katerim sta se pri 17 stopinjah pod ničlo pogovarjala o energetskih in ozemeljskih vprašanjih.
Moskva – »To je obojestranska zmaga, interesi Rusije in Kitajske so se docela ujeli,« je Ron Smith iz investicijske Alfa Banke hvalil dosežke dvodnevnega obiska kitajskega premiera Wen Jiabaa v Moskvi. Prišel je na povabilo ruskega premiera Vladimirja Putina, spremljala pa ga je armada gospodarstvenikov, med katerimi so prevladovali predstavniki energetskih podjetij. Na srečanju je bil podpisan sporazum o gradnji naftovoda od ruskega mesta Skovorodino do kitajske meje, doslej najpomembnejši energetski dogovor med državama. Podpisala sta ga kitajski energetski velikan CNPC in ruski Transneft. Po pisanju ruskega poslovnega dnevnika Vedomosti bo Rusija v zameno dobila od Kitajske posojilo v vrednosti 20 milijard evrov, kar bo pravi obliž na rane, ki ji jih je povzročila svetovna finančna kriza.
Moskva – Ruski bombnik Tu-95 iz leta 1950, znan tudi kot »medved« in nekakšna ikona hladne vojne, je povzročil novi incident med Rusijo in Združenimi državami ter Rusijo in Japonsko. Konec prejšnjega tedna sta dve letali tega tipa najprej stopili v japonski zračni prostor, nato pa je eno v nizkem letu preletelo še ameriško letalonosilko Nimitz, ki pluje po Pacifiku.
»Še vedno ni nič močnejšega, kot je pisana beseda,« pravi novinarka Washington Posta Anna Applebaum. In prav zaradi te moči mediji že od nekdaj in povsod še kako dišijo politiki, ki si jih želi na različne načine podjarmiti v svojem boju za oblast. Dopisniki Dela so opisali nevarna razmerja med politiko in mediji v nekaterih evropskih državah.
Po dvodnevnem obisku številne ruske vladne delegacije s premierom Mihailom Fradkovom na čelu v Tokiu spijo bolj mirno. Energije lačna azijska država je namreč od Moskve dobila zagotovilo o nemoteni preskrbi z zemeljskim plinom in nešteto ponudb za sodelovanje pri ruskih energetskih projektih na Daljnem vzhodu. Japonska in Rusija bosta že v kratkem začeli tudi pogovore o sklenitvi sporazuma o sodelovanju na področju jedrske energije, s katero Japonska zadovolji kar 30 odstotkov potreb po energiji. Tokio in Moskva sta naredila korak naprej celo glede Kurilskih otokov, občutljive teme, ki se ji na dvostranskih pogovorih ponavadi raje izognejo, jo pa vsaka stran po potrebi potegne iz pozabe.
