Dvaindvajsetega novembra 2004 se je na Majdanu nezaležnosti (Trgu neodvisnosti) v Kijevu razlegel poziv: »Prišel je čas, da zaščitite svoje življenje in Ukrajino. Vaša zmaga je odvisna od količine ljudi, ki so v tem trenutku pripravljeni reči ne trenutnemu režimu in ukradenim volitvam.« Več kot milijon ljudi je kljub hudemu mrazu na ulicah vztrajalo več tednov. Restavracije so brezplačno delile hrano, poslovneži in običajni ljudje so darovali topla oblačila, odeje, šotore in denar, zvečer pa so razgreto množico greli udarni ritmi ukrajinskih glasbenikov.
Moskva – V Ukrajini so potekale parlamentarne volitve, ki so za ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča prvi resen volilni preizkus po prevzemu predsedniških dolžnosti pred skoraj tremi leti. Njegova Stranka regij je v 450-članskem parlamentu doslej zasedala 194 sedežev, v koaliciji z drugimi strankami pa je imela ustavno večino.
Kijev – Ukrajinski politolog Aleksej Golobuckij je namestnik direktorja politične Agencije za modeliranje situacij, ki se je v Ukrajini prva začela ukvarjati z dolgoročnimi političnimi napovedmi in to ne le glede ukrajinskih notranjepolitičnih razmer, ampak tudi odnosov Ukrajine s partnerji na zahodu in v Rusiji. Zdaj so ti odnosi močno načeti zaradi obsodbe nekdanje ukrajinske premierke Julije Timošenko, na kar se je mednarodna skupnost prvič odzvala »povsem sinhrono«. Po mnenju Golobuckega to dokazuje, da bodo pritiski pojenjali šele, ko bodo Timošenkovo izpustili iz zapora in ji omogočili politično udejstvovanje. Sodeč po njegovih napovedih bo kmalu spet na prostosti.
Moskva – Proruski ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je ob prvi obletnici predsedovanja odgovarjal na vprašanja državljanov, kar je že večletna praksa ruskega premiera Vladimirja Putina. To pa ni edino, pri čemer se Janukovič zgleduje po Rusiji, kjer si je izposodil tudi idejo o oblikovanju močne vertikale oblasti, so razmišljali udeleženci okrogle mize z naslovom Predsedniško leto Janukoviča – med Rusijo in Evropsko unijo, ki so jo pripravili pri ruski tiskovni agenciji Ria Novosti. Na njej so ukrajinski strokovnjaki v en glas ugotavljali, da se je tako predsedniku kot njegovi Stranki regij v zadnjem letu zelo zmanjšala podpora, zato ne izključujejo ponovitve dogodkov, kakršnim smo priča v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu.
Moskva – Pod vodstvom novega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča se je odprlo novo poglavje v ukrajinsko-ruskih odnosih, kar je odprlo pot za gospodarsko okrevanje največje evropske države, ki se je znašla na robu bankrota. Po dogovoru o cenejšem ruskem plinu v zameno za podaljšanje najemne pogodbe za pristanišče Sevastopol na ukrajinskem polotoku Krim so v ukrajinskem parlamentu vendarle potrdili proračun za leto 2010. Ta bo najverjetneje zadostil strogim pravilom Mednarodnega denarnega sklada, ki je konec lanskega leta zaradi nezadovoljstva z gospodarsko politiko prejšnjega vodstva zamrznil zadnji obrok 16,4 milijarde dolarjev vrednega posojila. Precej manj rožnate so ukrajinske politične razmere, saj opozicija opozarja, da je cilj zadnjih ruskih predlogov uničenje ukrajinske neodvisnosti.
Moskva – V ruski dumi in ukrajinski vrhovni radi se je včeraj ob 11. uri po moskovskem času začela razprava o ratifikaciji rusko-ukrajinskega sporazuma, na podlagi katerega bo Ukrajina v naslednjih desetih letih ruski plin kupovala s 30-odstotnim popustom, v zameno pa lahko rusko črnomorsko ladjevje na ukrajinskem polotoku Krim ostane kar do leta 2047. Dogovor, ki bo po besedah predsednika parlamenta Borisa Grizlova pripomogel k strateški stabilnosti celotne Evrope, so v Rusiji podprli vsi, v Ukrajini pa 236 od skupaj 450 poslancev. Med razpravo se je v ukrajinskem parlamentu razdivjala prava vojna, demonstracije pa so potekale tudi pred poslopjem.
Moskva – Rusko-ukrajinski sporazum, po katerem bo Ukrajina v prihodnjih desetih letih kupovala ruski plin za 30 odstotkov ceneje kakor doslej, v zameno pa je Rusiji do leta 2042 podaljšala najemno pogodbo za pristanišče Sevastopol na ukrajinskem polotoku Krim, buri duhove. Predvsem v Ukrajini, kjer je opozicija napovedala, da si bo na vso moč prizadevala preprečiti ratifikacijo dogovora, vendar ima za to vse manj manevrskega prostora, čeprav je ukrajinski predsednik Viktor Janukovič posredno že priznal, da so ga Rusi stisnili v kot. »Če bi cena plina ostala enaka, bi imel Naftogaz več kot pet milijard dolarjev primanjkljaja,« je pojasnil in dodal, da zaradi katastrofalnega stanja ukrajinskega gospodarstva ni imel druge izbire. Krivdo je prevalil na vlado nekdanje premierke Julije Timošenko.
Moskva – V ukrajinskem mestu Harkov se je izteklo najbolj harmonično rusko-ukrajinsko srečanje v zadnjih letih, po katerem sta zadovoljni tako ruska kot ukrajinska stran, saj sta vsaka zase dosegli rešitev najbolj pomembnega vprašanja. Ukrajina je od Rusije dobila cenejši plin, ruska črnomorska flota pa bo še dolgo uživala gostoljubje pristanišča Sevastopol na ukrajinskem polotoku Krim. Vzajemno koristen dogovor sta ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in ukrajinski predsednik Viktor Janukovič dosegla na drugem srečanju po spremembi oblasti v Ukrajini. Prvič sta se v začetku marca srečala v Moskvi, prihodnji mesec pa bo Medvedjev obiskal Kijev.
Moskva – Ukrajinski premier Mikola Azarov je pripotoval na prvi uradni obisk v Moskvi, kjer se je najprej srečal z vodstvom plinskega monopolista Gazproma, nato pa še z ruskim premierjem Vladimirjem Putinom. Njegov glavni cilj je bil doseči, da bi Rusija v zameno za lastništvo v ukrajinskem sistemu plinovodov Ukrajini za tretjino znižala ceno za ruski plin, kar pa se je izkazalo za račun brez krčmarja. Rusija po poročanju Kommersanta v zameno za nižjo ceno pričakuje precej več, denimo sodelovanje pri gradnji objekta za izdelavo jedrskega goriva v Ukrajini, vrnitev zasežene ruske lastnine ter izboljšanje dostopa ruskih podjetij na ukrajinsko tržišče. »Nič ne bomo zahtevali. Šlo bo za normalne pogovore,« je navedbe vodilnega ruskega medija zavrnil Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.
Moskva – Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič bo danes pripotoval na svoj prvi uradni obisk v Rusijo, kjer so mu od nekdaj stali ob strani. Ne glede na to je najprej odpotoval v Bruselj, kjer se je slovesa proruskega politika poskušal otresti z izjavo, »da je evropska povezava ključna prednostna naloga Ukrajine«. V Rusiji se zaradi tega dejstva niso posebno vznemirjali. Navsezadnje se je nekdanji izrazito proevropski in protirusko usmerjeni predsednik Viktor Juščenko pred petimi leti najprej odpravil v Rusijo in šele nato v Evropo, to pa ni niti najmanj vplivalo na njegove prioritete. Juščenku, ki je na predsedniških voliltvah doživel popoln poraz, se po novem obeta celo položaj predsednika vlade.
