Moskva – Na enodnevni delovni obisk v Rusijo bo pripotoval ukrajinski predsednik Viktor Janukovič, ki bo poskušal pri ruski strani doseči revizijo plinskega sporazuma, ki ga je nekdanja ukrajinska premierka Julija Timošenko z ruskim premierom Vladimirjem Putinom sklenila med plinsko vojno pred dvema letoma, zaradi njega pa je obtožena celo zlorabe položaja. Ukrajinska stran želi izpogajati nižjo ceno plina, kar je Rusija pripravljena storiti samo v zameno za ukrajinski vstop v carinsko unijo med Rusijo, Belorusijo in Kazahstanom ali za prodajo ukrajinskega plinskega tranzitnega sistema (GTS) ruskemu plinskemu monopolistu Gazpromu. »Ukrajina in Rusija se gresta igro – kdo bo prvi trenil z očmi. Obe na pogajanja prihajata s skrajnimi stališči, na podlagi katerih bosta poskušali najti kompromis,« je pred srečanjem napovedal urednik časopisa Rusija v globalnih zadevah Fjodor Lukjanov.
Želim si moškega, kot je Putin, polnega moči, ki me ne bo žalil in ne bo pil in me nikoli ne bo zapustil. Tako je dekliška pop skupina laskala dolgoletnemu ruskemu predsedniku in zdajšnjemu premierju Vladimirju Putinu že na začetku njegovega prvega predsedniškega mandata. »Putinomanija« se je z leti le še krepila in njegovim oboževalcem so zdaj na voljo majice, ure in svinčniki z njegovo podobo, lakoto in žejo pa lahko potešijo s Putinovim kebabom, paradižnikom in vodko.
Moskva – Na moskovskem sodišču so zaradi izdaje in dezerterstva na 25-letno zaporno kazen v odsotnosti obsodili dvojnega rusko-ameriškega agenta Aleksandra Potjejeva, s čimer je dobil epilog rusko-ameriški »vohunski škandal stoletja«. Tako so mediji označili aretacijo enajstih spečih ruskih tajnih agentov, ki so jo v Združenih državah Amerike izvedli pred natanko letom dni.
Moskva – V številnih mestih Belorusije, ki se spopada z najhujšo finančno in gospodarsko krizo po razpadu Sovjetske zveze in jo že primerjajo s finančnim kolapsom v Rusiji leta 1998, so v sredo potekale tretje demonstracije proti gospodarski politiki avtoritarnega predsednika Aleksandra Lukašenka. Tudi tokrat so se končale z množičnimi aretacijami. Po podatkih človekoljubne organizacije Vesna je bilo samo v Minsku priprtih 220, po vsej državi pa 450 protestnikov, med njimi tudi več novinarjev. Po izdaji obvestila o prekršku so večino izpustili na prostost. Kot pove že samo ime, se je Revolucija s pomočjo socialnih medijev začela s pozivi na socialnih omrežjih facebook in twitter in njihovih ruskih ekvivalentih odnoklassniki in vkontakte.
Moskva – Najvidnejši beloruski opozicijski voditelj Andrej Sanjikov je bil v soboto kot prvi od petih opozicijskih predsedniških kandidatov na zadnjih volitvah obsojen na petletno zaporno kazen, kar je sprožilo ostre kritike Bruslja in Washingtona. »Kriv je organiziranja množičnih nemirov, ki jih je spremljalo nasilje proti ljudem ter uničenje lastnine. Vodil je množico, ki je povzročala ekscese,« je razsodbo prebrala sodnica Natalija Četvertakova. »Slava herojem!« in »Svoboda!« so odločitev pospremili njegovi privrženci. Skupaj s Sanjikovom so obsodili še štiri opozicijske aktiviste, ki so bili zaradi sodelovanje na nedovoljenem shodu obsojeni na tri in tri leta in pol zapora.
Moskva – V Rusiji sta v zadnjem času odmevali dve ugrabitvi otrok bogatih staršev, zaradi katerih se je pod drobnogledom znašlo vprašanje osebne varnosti v družinah milijarderjev s prestižne moskovske Rubljovke. »Ugrabitve v naši državi imajo izjemno kaotičen, vendar zelo brutalen značaj. Ni naključje, da veliko naših bogatašev svoje otroke pošlje v tujino,« je o vse bolj skrb vzbujajočem dogajanju povedal kriminalni psiholog Mihail Vinogradov. Po besedah Julije Ponomarjove, podpredsednice varnostnega podjetja Alfa-Inform group, za osebno varnost največ denarja namenjajo bogataši v Moskvi, Nižnem Novgorodu in Sočiju, manj pa v Sankt Peterburgu in bolj oddaljenih ruskih pokrajinah.
Moskva – Vse od lanskih predsedniških volitev, na katerih je slavil zmago dolgoletni predsednik Aleksander Lukašenko, se Belorusija pogreza v vse večjo izolacijo in represijo, za še bolj črno sliko pa sta poskrbela še čedalje bolj pereča gospodarska kriza in nedavni teroristični napad na podzemno železnico v Minsku. Zaradi poročil, da za bombno eksplozijo stoji oblast, ter poročanja o lanskih povolilnih protestih, ki so jih posebne policijske enote razgnale s silo, je oblast odredila ukinitev dveh redkih neodvisnih časopisov, režim pa čedalje bolj oži obroč tudi okoli opozicijskih voditeljev.
Moskva – Pri ruski tajni službi FSB so se zavzeli za prepoved Skypa, Gmaila in Hotmaila, treh tujih komunikacijskih kanalov, ki uporabljajo kriptirane povezave, zato ruske varnostne službe do njih nimajo dostopa. »Uporaba storitev s kriptiranim prometom, kot so Gmail, Hotmail in Skype, bi lahko pripeljala do resne grožnje za rusko varnost,« je na srečanju vlade opozoril Aleksander Andreječkin, ki vodi oddelek FSB za varstvo informacij in posebnih komunikacij. Proti prepovedi omenjenih storitev so nastopili v Kremlju, podprl pa jo je ruski premier Vladimir Putin. Javna debata o svobodi interneta je poskrbela za še eno v vrsti javnih nesoglasij med Putinom in predsednikom Dmitrijem Medvedjevom, ki si že od prihoda na oblast gradi sloves modernega in novim tehnologijam naklonjenega politika.
Moskva – V Belorusiji je dan žalovanja za žrtvami prvega smrtonosnega terorističnega napada v samostojni zgodovini države. V eksploziji bombe z močjo pet do sedem kilogramov TNT in napolnjene s kovinskimi ležaji, ki je v večerni prometni konici odjeknila na najbolj prometni postaji podzemske železnice v središču mesta, je umrlo 12 ljudi, 204 so ranjeni. Beloruske varnostne službe so že aretirale več osumljencev, je povedal namestnik generalnega državnega tožilca Andrej Šved, notranji minister Anatolij Kulešov pa je sporočil, da je policija na podlagi opisov očividcev že izdelala fotorobote dveh osumljencev. Varnost so poostrili na vseh prevoznih sredstvih in povsod, kjer se zadržuje veliko ljudi, obmejna policija pa je še posebno pozorna na vse, ki so namenjeni v Evropsko unijo.
