Osebna stran Polona Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je potrdil zakon, ki močno razširja pooblastila ruske tajne službe FSB in je po mnenju človekoljubnih organizacij in opozicije namenjen ustrahovanju drugače mislečih: borcev za človekove pravice, opozicijskih politikov in kritičnih novinarjev. Sprva so upali, da bo Medvedjev na novi zakon vložil veto, a so se ušteli. Na nedavni tiskovni konferenci z nemško kanclerko Angelo Merkel v Jekaterinburgu se je celo pohvalil, da je njegov pobudnik. »Vsaka država ima pravico izboljšati svojo zakonodajo, tudi tisto, ki je namenjena tajnim službam. Rad bi poudaril, da je zakon nastal na mojo pobudo.« Zaradi tega so številni ruski in tuji mediji podvomili o predsednikovi zavezanosti demokraciji in človekovim pravicam.
Moskva – V ameriško-ruski vohunski sagi, v kateri je 11 ljudi osumljenih zarote z namenom vohunjenja za tujo vlado in pranja denarja, zaradi česar jim grozi kar 25-letna zaporna kazen, je nastal odločilen preobrat. Juan Lazaro, ki se je predstavljal za državljana Urugvaja, je v pismu sodniku Ronaldu Ellisu priznal, da je ruski tajni agent. Svoje prave identitete ni hotel razkriti. »Čeprav zelo ljubim svojega sina, niti zanj ne bi prekršil svoje lojalnosti do Službe,« kar je krajše ime ruske agencije za obveščevalno dejavnost v tujini (SVR).
Neustavljivo privlačne, komunikativne, izobražene in polne intrig – so lastnosti, ki jih v vohunskih trilerjih pripisujejo ruskim vohunkam. In kot da bi bila realnost posnetek umetnosti in ne obratno, kot tako opisujejo tudi 28-letno Anno Chapman, alias Anjo Kušenko, ki se je znašla v središču odmevnega rusko-ameriškega vohunskega škandala. »Izjemno izurjena agentka« in »izkušena prevarantka«, kakor so jo označili ameriški tožilci, je menda spodbudila aretacijo enajstih domnevnih ruskih vohunov, ki se je pred dnevi zgodila v Združenih državah Amerike.
Moskva – Ko sta ruski in ameriški predsednik Dmitrij Medvedjev in Barack Obama pred natanko tednom dni v ameriški restavraciji sproščeno uživala vsak ob svojem hamburgerju, je gostitelj že vedel, da ameriška obveščevalna služba FBI pripravlja aretacije 11 domnevnih ruskih vohunov, vendar gostu o tem ni črhnil besede, so včeraj sporočili iz Bele hiše, kjer so izrazili prepričanje, da škandal ne bo ogrozil ponovnega zagona ameriško-ruskih odnosov. »Gre za ostanke starih poskusov uporabe obveščevalnih podatkov, odnosi med nekdanjima hladnovojnima sovražnicama pa se izboljšujejo. Med nami se ustvarja vedno večje zaupanje,« se je odzval predstavnik State Departmenta Phil Gordon. Združene države Amerike so se izognile obsodbi Rusije, zato je žogico začela umirjati tudi uradna Moskva.
Ljudmila Mihajlovna Aleksejeva (82) je živa legenda sovjetskega in ruskega disidentskega gibanja, ki mu je na jesen življenja predana enako goreče, kot mu je bila v mladih letih. Nemara je zdaj celo bolj aktivna, kot je bila kdaj prej. V Rusiji skorajda ni shoda ali okrogle mize borcev za človekove pravice in civilne družbe, ki ga sivolasa in na videz krhka borka za lepšo prihodnost ruskega naroda ne bi začinila s svojo modrostjo in izkušnjami.
Moskva – Ruska opozicija se vse bolj krepi in na njihovih protestih se vsakič zbere veliko ljudi. Stopnjuje se tudi pritisk na vidne člane liberalne opozicije, ki jih z videoposnetki poskušajo prikazati kot nemoralne in izprijene. Ruski strokovnjaki sicer dvomijo, da je umazana spletna kampanja delo ruske tajne službe FSB, ki so ji lani pripisali vpletenost v podobni zgodbi z ameriškim in britanskim diplomatom.
Ko je prvi ruski predsednik Boris Jelcin v prvih urah novega tisočletja odstopil s položaja, za naslednika pa imenoval Vladimirja Putina, se nikomur ni sanjalo, da bo ta komaj rojeni politik zaznamoval prvo desetletje 21. tisočletja. Zdaj se lahko zgodi, da bo njegova tudi druga dekada. Putin, ki že drugič opravlja funkcijo premiera, v zadnjem pogovoru z državljani ni izključil, da se bo na predsedniških volitvah leta 2012 še tretjič potegoval za predsedniški položaj. Lanske ustavne spremembe, s katerimi so predsedniški mandat podaljšali s štirih let na šest, so mu menda pisane na kožo.
Moskva – Prve volitve po lanskem ruskem posegu in priznanju so v Abhaziji minile mirno in kljub napovedim drugouvrščenega Raula Hadžimbarja povolilnih protestov ni bilo. Evropska unija, ki Abhazijo še naprej obravnava kot gruzinsko separatistično pokrajino, je sporočila, da volitev ne priznava, jih je pa pozdravila Rusija, ki je, kakor kaže, dosegla, da bo Abhazija že v kratkem dočakala še eno priznanje. Pacifiški otoček Nauru naj bi jo priznal skupaj z drugo gruzinsko separatistično pokrajino Južno Osetijo, v zameno pa naj bi dobil 34 milijonov evrov ruske finančne pomoči.
Moskva – »Zelo sem ponosen, da smo sprejeli takšne odločitve. Če Sovjetska zveza tega ne bi hotela, berlinski zid ne bi padel. Zid se ni porušil sam od sebe, ampak smo ga uničili, tako kot smo uničili SZ,« je zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov povedal v intervjuju za Itar-tass. »Moskva je samo molčala,« je ruski premier Vladimir Putin obžaloval v svoji avtobiografiji V prvi osebi. Nekdanji uslužbenec ruske tajne službe KGB v Dresdnu je molk ob dramatičnih dogodkih razumel kot pešanje sovjetske moči, kar je bilo zanj zelo frustrirajoče.