Po večdnevnem zanikanju poročil, da je Rusija v Sirijo že napotila svoje enote, je iz Kremlja prišel namig, da tak razplet vendarle ni povsem iz trte izvit. Če bo Damask za to zaprosil, je uradna Moskva pripravljena o tem razmisliti. S tovrstnimi špekulacijami Moskva kaže, da bo za vsako ceno stala ob strani sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu.
Ruski predsednik Vladimir Putin se je v zadnjih dneh kar dvakrat pogovarjal po telefonu z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, danes pa se bo v Ufi udeležil vrhunskega zasedanja držav Bricsa ter srečanja Šanghajske organizacije za sodelovanje, na katerih se bo srečal na štiri oči s številnimi voditelji držav. Željo po srečanju s Putinom je med praznovanjem 80. rojstnega dne izrazil celo dalajlama.
Ob 10. obletnici »revolucije tulipanov«, s katero se je končala vladavina predsednika Aškarja Akajeva ter 5. obletnici krvave »druge kirgiške revolucije«, se v Kirgiziji bojijo novih vrenj. Razlog je kar 150 ton ameriške diplomatske pošte, ki naj bi pred kratkim prispela v to pretežno muslimansko državo s 5.6 milijona prebivalci.
Voditelj Sirize Aleksis Cipras se ne boji javno kritizirati evropskih sankcij proti Rusiji, ostro je obsodil tudi evropsko politiko do Ukrajine. Njegovo spogledovanje z Rusijo je za zdaj predvsem taktične narave.
Moskva – Številni požari v domovih za upokojence, psihiatričnih bolnišnicah in nočnih klubih so v preteklosti že dokazali, da je požarna varnost v Rusiji zelo dvomljiva, zadnja požara v ruskem glavnem mestu pa kažeta, da ogenj ne dela razlik med revnimi in bogatimi.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je zaradi obletnice zadnjih izdihljajev Sovjetske zveze zelo zaposlen. Najprej je gostil svet Evrazijske gospodarske skupnosti in Vrhovnega evrazijskega gospodarskega sveta, včeraj pa je nadaljeval druženje s predsedniki nekdanjih sovjetskih republik.
Moskva – Na pozive Združenih držav Amerike in njihovih evropskih zaveznic o uvedbi novih ukrepov proti Iranu, ki ga želijo s tem kaznovati zaradi njegovih domnevnih ambicij o izdelavi jedrske bombe, so se ruski in kitajski diplomati odzvali s skupno izjavo, v kateri so izrazili odločno nasprotovanje tej pobudi.
Lejla je 35-letna mati samohranilka iz Uzbekistana, ki dan za dnem sedi v preddverju elitne stanovanjske hiše v središču Moskve in stanovalcem noč in dan odpira vrata. Kabina v preddverju, v kateri spi, kuha, povečini pa zdolgočaseno bolšči v televizor, je že štiri leta njen dom. Njen delovnik je dolg 24 ur in traja šest dni na teden. Edini prosti dan porabi za čiščenje stanovanj, kar ji prinaša dodaten zaslužek, hkrati pa je to edina priložnost, da se spodobno umije. Ta dan namesto v preddverju, kjer sedi njena zamenjava, prenoči v temačni in zatohli kleti stanovanjske zgradbe.
Boris Grizlov je obraz vladajoče politične stranke Enotna Rusija, ki ji pripada večina guvernerjev ruskih regij, županov, in zaseda večino tako v regionalnih zakonodajnih organih kot v ruski dumi, v kateri je največja politična sila postala leta 2003. Grizlov je predsednik dume in zvesto in učinkovito izpolnjuje vizijo o krepitvi vertikale oblasti, zato ga uvrščajo v krog največjih »Putinovih lojalistov«. Zaradi izjave, »da parlament ni mesto za politične razprave«, so ga pred leti zasmehovali v ruskih liberalnih krogih, lani pa so se nanj usule tudi kritike prokremeljskih politologov, ki ocenjujejo, da s konservativizmom in ostrino, s katero se loteva nasprotnikov Enotne Rusije, ne škodi samo ugledu stranke, ampak tudi vladajočemu tandemu.
