Osebna stran Polona Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Minsk– Aleksander Milinkevič je predsednik beloruskega gibanja Za svobodo in je leta 2006 na predsedniških volitvah nastopil kot skupni kandidat opozicije. Takrat je izjavil, da je ukrajinska oranžna revolucija zanj navdih in da bo naslednja na vrsti Belorusija, ki ji že 16 let s trdo roko vlada predsednik Aleksander Lukašenko. Zdaj pravi, da je v tako avtoritarni državi, kot je Belorusija, ponovitev takšnih dogodkov tako rekoč nemogoča. Dobitnik nagrade Andreja Saharova za dosežke na področju svobode misli bo prihodnje leto spet nastopil na predsedniških volitvah, čeprav mu je že zdaj jasno, da za zmago nima nikakršne možnosti.
Minsk – Na uradni obisk v Slovenijo bod danes pripotoval beloruski zunanji minister Sergej Martinov. V ekskluzivnem intervjuju za Delo je spregovoril o odnosih z Rusijo, Evropsko unijo ter smrtni kazni – ta je v sredini marca znova sprožila kritike na račun Belorusije. Omenjeni intervju je največji dokaz, da se Belorusija počasi poslavlja od časov, ko je bila na Zahodu znana predvsem kot »zadnja diktatura v Evropi«. Precej aktivno vlogo pri njeni demokratizaciji je odigrala tudi Slovenija.
Moskva – V tednu nizkih temperatur in povečanih potreb so medsosedski spori Evropsko unijo vnovič opomnili na bolečo odvisnost od ruskega plina ali nafte, ki je zdaj v središču pozornosti. Vzrok za to je rusko-beloruski naftni spor, ki se je začel prvi dan novega leta in ga na včerajšnjem sestanku v Moskvi niso uspeli zgladiti. Podoben je tistemu iz leta 2007, ko je Rusija za kratek čas ustavila dobave nafte po naftovodu Družba (Prijateljstvo), ki teče skozi Belorusijo in s katerim evropske države pokrijejo kar desetino svojih potreb. Evropske energetske bojazni so večje tudi zaradi ukrajinskih zadreg pri plačilu ruskega plina, zaradi česar ni izključena nova plinska kriza.
Moskva – Dva dni po deseti obletnici podpisa sporazuma o ustanovitvi rusko-beloruske unije sta se v Kremlju srečala ruski in beloruski predsednik Dmitrij Medvedjev in Aleksander Lukašenko. Glavni temi pogovorov sta bili krepitev gospodarskega sodelovanja, še zlasti po prvem januarju 2010, ko bo začela veljati carinska unija med Rusijo, Belorusijo in Kazahstanom, in vojaško sodelovanje med sosedama. Sogovornika sta podpisala tudi deklaracijo, ki med drugim obravnava dosedanje integracijske dosežke. Ti so precej pičli in unija kar ne more zaživeti.
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je že osmič v svoji karieri odgovarjal na vprašanja državljanov. Pogovor, ki ga je prenašala ruska državna televizija Rossija ter radijski postaji Majak in Radio Rossija, je trajal več kot štiri ure, premier pa je v tem času odgovoril na več kot sto vprašanj, ki so bila večinoma dogovorjena vnaprej. Povezana so bila predvsem z gospodarsko krizo, socialnimi in zdravstvenimi temami ter terorizmom.
Moskva – Veleposlaniki držav članic Nata so na zasedanju v Bruslju v sredo obsodili rusko-belorusko vojaško vajo Zahod-2009, ki je sredi septembra potekala na poligonu Hmeljovka v Belorusiji, v njej pa je sodelovalo več kot 12.000 ruskih in beloruskih vojakov, 63 letal, 40 helikopterjev, 470 vojaških oklepnih vozil, 228 tankov in 234 kosov artilerije. »Gre za najobsežnejšo vojaško vajo po koncu hladne vojne, Rusija pa nanjo ni povabila opazovalcev,« je zaskrbljenost izrazil tiskovni predstavnik Nata James Appathurai. Poudaril je, da je Rusija s tem kršila dunajski dogovor o zmanjšanju vojaške grožnje in krepitvi zaupanja v Evropi, ki ga je leta 1999 podpisalo 55 članic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, potem pa se je popravil. Dejal je, »da do kršitev dunajskih konvencij vendarle ni prišlo.«
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev se je z beloruskim voditeljem Aleksandrom Lukašenkom srečal že petič v komaj osmih mesecih. Tokrat ga je gostil v svoji poletni rezidenci v črnomorskem letovišču Soči, kjer sta se sestala prvič po tako imenovani mlečno-mesni vojni in intenzivnem beloruskem spogledovanju z Evropsko unijo in ZDA. Po mnenju poznavalcev je Lukašenko obrnil ploščo, ker je spoznal, da od Zahoda zaman pričakuje finančno pomoč, ki jo obubožano gospodarstvo krvavo potrebuje. V prvi polovici leta se je izvoz zmanjšal za 50 odstotkov, inflacija pa je dosegla 14,6 odstotka.
Moskva – V Jekaterinburgu na Uralu, ki je znan predvsem kot prizorišče boljševiške usmrtitve družine carja Nikolaja II., poteka vrh Šanghajske organizacije za sodelovanje, ki je bila ustanovljena leta 1996 in poleg Rusije in Kitajske vključuje še Kazahstan, Kirgizijo, Tadžikistan in Uzbekistan. Regionalna organizacija si prizadeva postati glavni vojaški in politični blok v Srednji Aziji. Kot politična in vojaška protiutež Natu je nastala tudi Organizacija dogovora o kolektivni varnosti (ODKB), v kateri poleg Rusije sodelujejo še Armenija, Belorusija, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizija in Kazahstan. Predsedniki teh držav so se zbrali v Moskvi na predvečer vrhunskega zasedanja Šanghajske organizacije za sodelovanje.
Moskva – Slovenski minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar končuje dvodnevni delovni obisk v Belorusiji, kjer si je prizadeval za krepitev dvostranskega političnega in gospodarskega sodelovanja. V vlogi predsedujočega odboru ministrov Sveta Evrope je odprl tudi informacijsko točko Sveta Evrope. Namenjena je promociji človekovih pravic in demokracije ter odpravi smrtne kazni, kar so tudi glavne vrednote te mednarodne organizacije. Belorusija ni članica Sveta Evrope, saj so leta 1998 zaradi nespoštovanja demokratičnih načel in kršenja človekovih pravic, njeno prošnjo za članstvo suspendirali.