Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je na nedavni medregionalni konferenci vladajoče ruske stranke Enotna Rusija predlagal ustanovitev Vseruske ljudske fronte, v katero so vabljeni vsi, »ki jih povezujeta ljubezen do domovine in želja po izboljšanju življenjskega standarda, krepitvi ruske moči in pravični rešitvi problemov na socialnem področju,« kot je v koordinacijskem odboru novoustanovljene organizacije pojasnil Putin. Sam je že prevzel vodenje koordinacijskega odbora nove »nevladne organizacije«, ki vključuje politične stranke, organizacije in posameznike in bo skupaj z Enotno Rusijo najprej sestavila program in izbrala kandidate za letošnje parlamentarne volitve, naslednja pomembna naloga pa bodo predsedniške volitve 2012. »Jaz bom naslednji predsednik Rusije, je z ustanovitvijo Vseruske ljudske fronte jasno in glasno povedal Putin,« ugotavlja razvpita ruska komentatorka Julija Latinina.
Moskva – Na štiridnevnem obisku v Rusiji je pakistanski predsednik Asif Ali Zardari. To je njegov prvi obisk v tujini po smrti Osame bin Ladna, ki so ga posebne ameriške enote v začetku meseca ubile v pakistanskem mestu Abotabad, zato je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev posvetil veliko pozornost predvsem grožnji mednarodnega terorizma. Sogovornika sta se zavezala, da se bosta »največjega zla 21. stoletja«, kakor se je izrazil Medvedjev, lotila s skupnimi močmi. Zardari, ki ga je usmrtitev bin Ladna spravila v precejšnjo zadrego, je kazal precej več zanimanja za pogovore o dvostranskih odnosih.
Moskva – Rusija in Gruzija sta pretrgali diplomatske odnose po petdnevni vojni v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji, zaradi katere je Gruzija izgubila nadzor ne le nad Južno Osetijo, ampak tudi nad svojo drugo separatistično pokrajino Abhazijo. Tako je bila kar ob petino svojega ozemlja. Pred izbruhom vojne so obtičali tudi rusko-gruzinski pogovori o vstopu Rusije v Svetovno trgovinsko organizacijo, za kar se ruski pogajalci prizadevajo že 17 let. Pred mesecem dni sta sprti strani obnovili pogajanja, ki potekajo pod pokroviteljstvom Švice, in sodeč po neuradnih informacijah so se vendarle premaknila z mrtve točke. Tretji krog gruzinsko-ruskih pogajanj naj bi stekel že konec maja, kar pomeni, da utegne Rusija še letos vstopiti v edino mednarodno organizacijo, ki uravnava pravila mednarodnega trgovanja.
Moskva Iz zadnjih nastopov domnevnih ruskih predsedniških kandidatov, sedanjega predsednika Dmitrija Medvedjeva in premiera Vladimirja Putina so strokovnjaki izluščili dve različni viziji prihodnosti Rusije. Program Medvedjeva je bolj liberalen in se zavzema za radikalno politično, družbeno in gospodarsko modernizacijo, Putinov pa bolj konservativen in v ospredje postavlja socialno državo ter zavrača potrebe po političnih reformah in gospodarskem liberalizmu. V ruski strokovni javnosti se postavlja vprašanje, katera vizija bo prevladala in ali bo do tega vendarle pripeljala zdrava javna razprava med letošnjimi parlamentarnimi in predsedniškimi volitvami prihodnje leto. Večina skeptično napoveduje, da bo odločitev padla v zakulisju.
Moskva – Načelnik generalštaba ruskih oboroženih sil Nikolaj Makarov se v Bruslju udeležuje dvodnevnega zasedanja sveta Nato-Rusija, ki je namenjeno odpravi nesoglasij glede postavitve skupnega evropskega protiraketnega ščita. O temi, ki je že dolgo glavni kamen spotike v odnosih med Moskvo in Washingtonom, so se zunanji ministri Nata in Rusije pogovarjali že na aprilskem srečanju v Berlinu, ki pa ni prineslo večjega napredka, zato je le malo verjetno, da bodo »celovito skupno analizo prihodnjega sodelovanja glede protiraketne obrambe« uskladili že do prihodnjega zasedanja obrambnih ministrov Nata in Rusije, ki bo 9. junija v Bruslju«, kot je po berlinskem srečanju optimistično napovedal ruski veleposlanik pri Natu in glavni ruski pogajalec za protiraketni ščit Dmitrij Rogozin. Še bolj zaradi torkovega dogovora med ZDA in Romunijo, ki bo postala prva evropska država z objektom za prestrezanje raket.
Moskva – Zasedanje sveta Nato-Rusija, ki je v petek potekalo v Berlinu, je znova dokazalo, da bosta Rusija in zveza Nato težko zgladili nesoglasja glede protiraketnega ščita. Rusija še vztraja pri postavitvi skupnega jedrskega dežnika, ki bi pred potencialnimi raketnimi grožnjami varoval obe strani, čemur v Natu odločno nasprotujejo. »Naše stališče je, da bi bilo treba postaviti dva protiraketna ščita – Natovega in ruskega, večjo varnost pa bi dosegli z medsebojnim sodelovanjem in izmenjavo informacij,« je bil jasen generalni sekretar zavezništva Anders Fogh Rasmussen. Ruska stališča in pričakovanja je na videokonferenci v organizaciji tiskovne agencije Ria Novosti včeraj predstavil ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin, ki je tudi glavni ruski pogajalec za protiraketni ščit.
Moskva – Na današnji dan pred natanko pol stoletja je ruski kozmonavt Jurij Gagarin kot prvi človek poletel v vesolje in v vesoljskem plovilu Vostok 1 v 108 minutah obletel naš planet. V spomin na zgodovinski dogodek v Rusiji že vrsto let praznujejo dan kozmonavta, ki je letos še posebno slovesen. Počastili so ga po vsem svetu, tudi v Sloveniji, kjer je v novem Ruskem centru znanosti in kulture v Ljubljani na ogled razstava »Gagarin – Nebo je črno, zemlja je modra«, ki so jo pripravili pri Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT).
Moskva – Katinski gozd v bližini Smolenska na zahodu Rusije je kraj dvojne poljske tragedije in je zato prizorišče nenehne poljsko-ruske napetosti, na drugi strani pa tudi zgodovinske sprave. Do nje je prišlo po lanski tragični nesreči poljskega predsedniškega letala, ki je bilo namenjeno na slovesnost ob 70. obletnici pokola poljskih častnikov s strani sovjetske NKVD, v katerem so umrli predsednik Lech Kaczynski in 95 drugih predstavnikov poljske elite. Med sosedama so nova nesoglasja vzklila med preiskavo nesreče, zadnje pa je povezano s spomenikom žrtvam letalske nesreče, o čemer sta ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in poljski predsednik Bronislaw Komorowski včeraj vendarle dosegla kompromis.
Moskva – Ameriški obrambni minister Robert Gates se je zadnji dan obiska v Rusiji srečal s predsednikom Dmitrijem Medvedjevom in obrambnim ministrom Anatolijem Serdjukovom, ki je na srečanju pozval k takojšnjemu premirju v Libiji, saj je to »najkrajša pot k zagotavljanju varnosti civilistov.« Po napovedih francoskega zunanjega ministrstva bi o premirju lahko razpravljali že na četrtkovem zasedanju varnostnega sveta Združenih narodov, Gates pa se je na rusko skrb glede civilnih žrtev odzval z retoričnim vprašanjem, zakaj Rusi verjamejo Gadafijevim lažem. »Povsem jasno je, da je za večino, če že ne vse civilne žrtve, kriv Gadafi. Večina tarč je na izoliranih in nenaseljenih območjih,« je poudaril.