Habarovsk – Drugo največje mesto ruskega Daljnega vzhoda se na prvi pogled prav nič ne razlikuje od mest v evropskem delu Rusije. Polno je širokih avenij, vodnjakov in tipičnih sovjetskih stanovanjskih sosesk, njegova panorama pa premore tudi tipično pravoslavno cerkev z zlato kupolo. Od drugih ruskih mest je morda le za odtenek bolj čisto, novejše in manj hektično, njegova odlika pa so tudi ceste, ki so precej bolje vzdrževane. Na njih poleg tega skorajda ni avtomobilov ruskih znamk, denimo lad in volg, ki drugje še vedno prevladujejo. Nasprotno je ruski Daljni vzhod poln japonskih in korejskih avtomobilov z volanom na desni strani.
Habarovsk – Meja s Kitajsko se razprostira 4300 kilometrov vzdolž mogočne, a lene in močno onesnažene reke Amur in ruske oblasti navdaja s precejšnjim nelagodjem. V Rusijo namreč po njej vsako leto vstopi na tisoče kitajskih imigrantov, tudi ilegalcev, od katerih se le redki vrnejo v domovino. Mnogi med njimi na tržnici v drugem največjem mestu ruskega Daljnega vzhoda prodajajo poceni kitajsko kramo, drugi pa za majhne denarje od jutra do večera delajo na bližnjih poljih.
Moskva – Ruski plinski monopolist Gazprom je včeraj v Sočiju s predstavniki Italije, Grčije, Bolgarije in Srbije podpisal sporazume o gradnji plinskega projekta Južni tok, ki naj bi ga v skladu s prvotnimi načrti pod Črnim morjem speljali do Bolgarije, nato pa čez Srbijo, Madžarsko, Avstrijo in Slovenijo do severne Italije. Njegov drugi krak naj bi do južne Italije speljali čez Grčijo. Avstrija in Slovenija se z Gazpromom še pogajata. »Južni tok bo zgrajen najpozneje do leta 2015, leta 2016 pa ga bomo že zagnali. Celotna investicija bo znana, ko bomo končali študijo izvedljivosti. Pogajanja o različnih trasah in krakih še potekajo. Konec leta 2009 bo jasno, kakšna bo dejansko njegova trasa,« je za Ria Novosti komentiral neimenovani predstavnik Gazproma. Se torej na koncu lahko celo zgodi, da Slovenije v projektu sploh ne bo?
Moskva – Ruski in turkmenski predsednik, Dmitrij Medvedjev in Gurbangulij Berdimuhamedov, na sredinem srečanju nista podpisala dogovora, po katerem naj bi Gazprom v tej plinsko bogati sredneeazijski državi gradil plinovod Vzhod-Zahod, s pomočjo katerega bi Rusija okrepila nadzor nad kaspijskim plinom. Do tamkajšnjih ogromnih zalog plina se poskušata dokopati tudi EU in ZDA, saj brez njih evropsko-ameriški plinski projekt Nabucco, s katerim želi Evropa zmanjšati odvisnost od Rusije, nima prave prihodnosti.
Moskva – Rusko vodstvo se je najostreje odzvalo na investicijsko konferenco evropske komisije, na kateri sta ukrajinski predsednik Viktor Juščenko in premierka Julija Timošenko prepričala evropske investitorje, da bodo za posodobitev ukrajinskega sistema plinovodov namenili 2,5 milijardi evrov. V Moskvi so nemudoma zagrozili, da bodo zaprli plinske pipe in znova pretehtali svoje odnose z EU, če pri tem ne bodo upoštevali njenih interesov.
Moskva – Kar se je v minulih dneh dogajalo na sedežu ukrajinskega državnega energetskega podjetja Naftogaz in podjetja Ukrtransgaz, ki skrbi za ukrajinski sistem plinovodov, je še najbolj spominjalo na prizore iz ameriške kriminalke. V prostore podjetij so nenapovedano vdrli do zob oboroženi pripadniki ukrajinske varnostne službe, ki so tam poskušali opraviti kriminalistično preiskavo. Izpolnitev ukaza predsednika Viktorja Juščenka so jim preprečili privrženci premierke Julije Timošenko, ki so dosegli sodno prepoved preiskave.
