Moskva – Ruski plinski monopolist Gazprom je včeraj v Sočiju s predstavniki Italije, Grčije, Bolgarije in Srbije podpisal sporazume o gradnji plinskega projekta Južni tok, ki naj bi ga v skladu s prvotnimi načrti pod Črnim morjem speljali do Bolgarije, nato pa čez Srbijo, Madžarsko, Avstrijo in Slovenijo do severne Italije. Njegov drugi krak naj bi do južne Italije speljali čez Grčijo. Avstrija in Slovenija se z Gazpromom še pogajata. »Južni tok bo zgrajen najpozneje do leta 2015, leta 2016 pa ga bomo že zagnali. Celotna investicija bo znana, ko bomo končali študijo izvedljivosti. Pogajanja o različnih trasah in krakih še potekajo. Konec leta 2009 bo jasno, kakšna bo dejansko njegova trasa,« je za Ria Novosti komentiral neimenovani predstavnik Gazproma. Se torej na koncu lahko celo zgodi, da Slovenije v projektu sploh ne bo?
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je včeraj v spodnjem domu parlamenta predstavil ukrepe vlade zoper gospodarsko krizo. »Leto 2009 bo izjemno težko,« je opozoril v svojem prvem premierskem nastopu v dumi, hkrati pa izrazil prepričanje, da bo Rusija uspešno previharila težave. Z gospodarsko krizo, zaradi katere se je obseg ruskega gospodarstva v prvem četrtletju letošnjega leta skrčil za kar 7 odstotkov, se bo Rusija borila z ukrepi, vrednimi 90 milijard ameriških dolarjev, od katerih bo skoraj polovico prispeval zvezni proračun.
Moskva – Ruski in turkmenski predsednik, Dmitrij Medvedjev in Gurbangulij Berdimuhamedov, na sredinem srečanju nista podpisala dogovora, po katerem naj bi Gazprom v tej plinsko bogati sredneeazijski državi gradil plinovod Vzhod-Zahod, s pomočjo katerega bi Rusija okrepila nadzor nad kaspijskim plinom. Do tamkajšnjih ogromnih zalog plina se poskušata dokopati tudi EU in ZDA, saj brez njih evropsko-ameriški plinski projekt Nabucco, s katerim želi Evropa zmanjšati odvisnost od Rusije, nima prave prihodnosti.
Moskva – Če ukrajinsko državno plinsko podjetje Naftogaz ne bo pravi čas poravnalo svojih februarskih obveznosti, bo ruski plinski monopolist Gazprom znova prisiljen zapreti pipe, je včeraj poročal ruski poslovni dnevnik Kommersant, ki se sklicuje na zasedanje sveta direktorjev Gazproma v torek. Na njem je finančni direktor Andrej Kruglov jasno in glasno napovedal: »Če 310 milijonov evrov iz februarskega dolga ne bomo dobili do 7. marca, bomo prisiljeni Ukrajini še enkrat zapreti pipe.«
Bruselj – Politična igra med Moskvo in Kijevom, ki v medsebojnih obtožbah krivdo, ker evropski odjemalci še vedno ne dobivajo plina, zvračata drug na drugega, je naredila konec potrpežljivosti Bruslja. Če Rusija in Ukrajina ne bosta uresničili zavez, je predsednik evropske komisije José Manuel Barroso napovedal, da bo evropskim podjetjem svetoval, naj zadoščenje poiščejo na sodišču, članice Unije pa pozval k usklajeni akciji za prehod na druge vire dobave in tranzita energentov.
Moskva – Rusija je včeraj držala besedo. Kmalu po osmi uri zjutraj po srednjeevropskem času so na postaji za črpanje plina Sudža na jugu Rusije ob meji z Ukrajino slovesno odprli plinske ventile. To so storili pod budnim očesom predstavnikov Gazproma, Naftogaza in evropske komisije ter množice novinarjev, ki so potrdili, da je ruski plin po sedmih dneh vendarle stekel proti Evropi.
Zaradi ukrajinskih domnevnih kraj plina je Rusija minuli teden zaprla dovod plina v plinovod, ki napaja precejšen delež plinskih porabnikov v Evropi. Ljudje po vsej stari celini so upirali oči v svoje radiatorje in upali, da bo ruska jeza prešla vsaj tako hitro kot pred tremi leti. Analitiki in komentatorji so kar tekmovali z odgovori na temo, kaj je s tem pravzaprav želela doseči Rusija.
Moskva – Rusija in Ukrajina sta pravoslavni božič preživeli dobesedno v hladni vojni, saj je plinski spor prav na praznični dan dosegel vrhunec. Številne evropske države, med njimi tudi Slovenija, so ostale povsem brez pošiljk ruskega plina, preostale so ga dobile v precej okrnjeni obliki. V Sarajevu je 72.000 gospodinjstev ostalo brez kurjave, v Bolgariji so zaprli šole in vrtce, na Madžarskem in Slovaškem pa so velikim industrijskim porabnikom omejili dobavo plina. Evropski uniji je prekipelo – izdala je ultimat, v katerem je od Ukrajine in Rusije zahtevala rešitev poslovnega spora najpozneje v 24 urah, sicer bodo politične posledice neizogibne.
Moskva – Kakor je v navadi zadnjih nekaj let, je ruski premier Vladimir Putin včeraj v programu državnih televizij Rossija in Vesti 24 dve uri v živo odgovarjal na vprašanja državljanov. Tokrat je z njimi prvič »kramljal« v vlogi predsednika vlade, kar je še okrepilo trditve, da ima v Rusiji še naprej glavno besedo. Zakaj mu je predsednik države Dmitrij Medvedjev prepustil to čast, ni znano, so se pa zaradi tega že okrepila ugibanja o tem, ali mu bo moral že v kratkem prepustiti tudi predsedniško funkcijo.
