Moskva – Rusko vodstvo se je na operacijo Nata v Libiji vseskozi odzivalo precej nekonsistentno. Najprej se je vzdržalo glasovanja o resoluciji, s katero je varnostni svet ZN podprl vojaški poseg, libijsko začasno vlado je priznalo mesece za drugimi državami, libijski konflikt pa je sprožil enega redkih javnih sporov v vladajočem tandemu.
Moskva – Na sodišču v Londonu se nadaljuje obravnava v tožbi, ki jo je ruski tajkun Boris Berezovski vložil proti ruskemu oligarhu Romanu Abramoviču.
Moskva – EU je odpovedala srečanje z ukrajinskim predsednikom Viktorjem Janukovičem, na katerem naj bi uskladili še zadnje podrobnosti pridružitvenega sporazuma z Ukrajino in ustanovitve prostotrgovinskega območja. Zaušnica iz Bruslja je posledica obsodbe nekdanje premierke, ki so jo v Evropi označili za politično motivirano.
Moskva – Na treh ruskih državnih televizijskih postajah so v ponedeljek zvečer predvajali obsežen intervju s premierom Vladimirjem Putinom, ki je bil njegov prvi daljši nastop po oznanilu, da se namerava vrniti na predsedniški položaj.
Kijev – Ukrajinski politolog Aleksej Golobuckij je namestnik direktorja politične Agencije za modeliranje situacij, ki se je v Ukrajini prva začela ukvarjati z dolgoročnimi političnimi napovedmi in to ne le glede ukrajinskih notranjepolitičnih razmer, ampak tudi odnosov Ukrajine s partnerji na zahodu in v Rusiji. Zdaj so ti odnosi močno načeti zaradi obsodbe nekdanje ukrajinske premierke Julije Timošenko, na kar se je mednarodna skupnost prvič odzvala »povsem sinhrono«. Po mnenju Golobuckega to dokazuje, da bodo pritiski pojenjali šele, ko bodo Timošenkovo izpustili iz zapora in ji omogočili politično udejstvovanje. Sodeč po njegovih napovedih bo kmalu spet na prostosti.
»Ko so nam leta 2004 v Barceloni podelili Nansenovo nagrado Visokega komisariata Združenih narodov za begunce, so na mojo nesrečo na slovesnost povabili tudi ambasadorko dobre volje Angelino Jolie. Pojma nisem imela, kdo je, vendar zaradi nje ni nikogar zanimalo, kdo sem in kaj počne človekoljubna organizacija Memorial. Ljudje so se do nje obnašali kot verniki, ki srečajo Jezusa Kristusa. Kričali so: 'Angelina, dotakni se me!' Ko so mi podelili nagrado, so ljudje tudi k meni začeli prihajati po avtograme. Spraševali so me, ali sem ruska Angelina Jolie. 'Upam, da ne,' sem jim hitela odgovarjati.«
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je konec septembra potrdil, da se bo na volitvah marca prihodnje leto potegoval za tretji predsedniški mandat, zdaj pa je v uvodniku časopisa Izvestija predstavil svojo vizijo integracije postsovjetskega prostora po zgledu Evropske unije, ki jo je poimenoval Evrazijska unija. Ker sodi zunanja politika v domeno Kremlja, je predstavitev zunanjepolitičnega megaprojekta mogoče razumeti kot nedvoumno potrditev Putinovih predsedniških ambicij. Projekt dolgoročnega gospodarskega razvoja nekdanjih sovjetskih republik je razgrnil v letu dvajsete obletnice razpada ZSSR, zato so mu na zahodu nemudoma pripisali ambicije oživljanja Sovjetske zveze. Razpad sovjetskega imperija je Putin pred leti resda označil za največjo geopolitično katastrofo 20. stoletja, »vendar bi bilo naivno restavrirati ali kopirati preteklost«, je zavrnil omenjene razlage.
Šibkejši člen vladajočega ruskega tandema
Moskva – Nekdanji ruski finančni minister in namestnik premiera Aleksej Kudrin, ki sta ga po javnem sporu z ruskim predsednikom in najverjetnejšim bodočim premierom Dmitrijem Medvedjevom na položaju zamenjala njegov namestnik Anton Siluanov in namestnik premiera Igor Šuvalov ter nekdanji predsednik liberalne stranke Prava stvar Mihail Prohorov, sta prvi žrtvi predvolilnih zakulisnih političnih iger v Rusiji. Ker sta odstopila po javnem pranju umazanega perila, kar je v Rusiji redkost, bi njun odhod s položaja kaj lahko pomenil uvod v velike politične in gospodarske pretrese.
