Zaradi ukrajinskih domnevnih kraj plina je Rusija minuli teden zaprla dovod plina v plinovod, ki napaja precejšen delež plinskih porabnikov v Evropi. Ljudje po vsej stari celini so upirali oči v svoje radiatorje in upali, da bo ruska jeza prešla vsaj tako hitro kot pred tremi leti. Analitiki in komentatorji so kar tekmovali z odgovori na temo, kaj je s tem pravzaprav želela doseči Rusija.
Moskva – Gruzija in Rusija sta včeraj zarana izmenjali vojne ujetnike, ob 14. uri po srednjeevropskem času pa je iz Gruzije prišla še ena spodbudna novica. Ruske enote so se vendarle začele umikati iz Gorija, kar so potrdili tudi številni novinarji, ki jih je rusko zunanje ministrstvo pripeljalo v mesto posebej za to priložnost. »Gre za eno od prvih enot, ki se umika,« so sporočili iz zunanjega ministrstva v Moskvi. Za ta korak so se odločili po odločnem pozivu k umiku, ki so ga na Rusijo naslovili na zasedanju zunanjih ministrov Nata.
Moskva – Na zahtevo ZDA se bodo danes sestali zunanji ministri držav članic Nata, ki bodo obravnavali poslabšanje odnosov z Rusijo, ki je posledica ruskega vojaškega posredovanja na ozemlju Gruzije. Kakor je povedala tiskovna predstavnica zavezništva, bodo ministri izrekli podporo Gruziji in obnovili ponudbo za članstvo. Pozvali bodo tudi k čimprejšnjemu umiku enot z ozemlja Gruzije. ZDA, Britanija, Kanada in večina vzhodnoevropskih članic se po poročanju neimenovanega vira znotraj zavezništva zavzemajo tudi za ostro obsodbo ruskega vojaškega posega, o čemer pa znotraj zavezništva še ni soglasja. Nekatere zahodnoevropske države na čelu s Francijo in Nemčijo namreč podpirajo previdnejši nastop, ki ne bi dodatno prizadel že tako razrahljanih odnosov z Moskvo. V tem taboru naj bi bili po poročanju istega vira tudi Slovenija in Madžarska.
Moskva – Po zadnji anketi časopisa USA Today in inštituta Gallup je republikanski kandidat za ameriškega predsednika John McCain prvič v treh mesecih prevzel vodstvo pred demokratskim kandidatom Barackom Obamom. McCain, ki je znan po ostrih kritikah Rusije in parafrazi Busheve izjave, da je pogledal Putinu v oči in videl samo KGB, vodi pred Obamom s 49: 45 odstotki. Pred dnevi je republikanski predsedniški kandidat postregel z novo pošiljko kritik, ki so v Moskvi sprožile ostre odzive.
Moskva – Razmere v gruzinskih separatističnih pokrajinah Abhaziji in Južni Osetiji, ki vse od krvavih konfliktov po razpadu Sovjetske zveze leta 1990 uživata de facto neodvisnost, vse bolj dišijo po novi vojni. Vsaj tako je moč sklepati po posnetkih, ki jih od tam prenašajo ruske televizijske postaje. Eden bolj dramatičnih je nedvomno posnetek aretacije štirih ruskih mirovnikov, do katere je prišlo v zahodni gruzinski regiji Zugdidi, ki se nahaja neposredno ob meji z nemirno Abhazijo. Poveljnik ruskih mirovnikov Vladimir Rogozin je aretacijo in zaseg orožja označil za nezakonito in necivilizirano dejanje. Gruzija je mirovnike že izpustila, orožje pa je zaradi poteka preiskave še v njihovih rokah.
Moskva – »V Bukarešti bom še enkrat jasno predstavil ameriško stališče: zavzemamo se za potrditev akcijskega načrta za članstvo Ukrajine in Gruzije. Moj obisk tukaj bi moral biti jasen signal, da to, kar govorim, tudi resno mislim: v našem interesu je, da Ukrajina postane članica,« je ameriški predsednik George Bush poudaril na skupni tiskovni konferenci z ukrajinskim predsednikom Viktorjem Juščenkom. V predsedniški palači so Busha sprejeli s cvetjem, na ulicah pa je njegov obisk spremljalo na tisoče nasprotnikov članstva v Natu.
Moskva – Zunanji ministri Evropske unije so na zasedanju v ponedeljek izrazili bojazen, da se Rusija z zavezniki iz Skupnosti neodvisnih držav pripravlja na uradno priznanje gruzinske separatistične pokrajine Abhazije. Prejšnji teden je Moskva že odpravila gospodarske sankcije proti Abhaziji, kar ji po trditvah Gruzije med drugim omogoča, da na območje zamrznjenega konflikta neovirano pošilja orožje in vojaško opremo. O Abhaziji in drugih separatističnih pokrajinah na postsovjetskem prostranstvu bodo v ruski dumi razpravljali v četrtek.
Moskva – »Zoran Đinđić je bil lutka Zahoda, ki je junake narodnega upora prodal Haagu. Krogla, ki jo je dobil za to, je bila upravičena,« je v osrednji informativni oddaji Vesti na ruskem državnem televizijskem kanalu Rossija razmišljal novinar Konstantin Sjemin. Srbsko zunanje ministrstvo je zaradi žaljivega komentarja na vodstvo televizijske postaje že poslalo protestno pismo, pritožili pa so se tudi na ruskem zunanjem ministrstvu. Tudi drugi ruski mediji in politiki branijo Kosovo celo bolj goreče od Srbov.
Moskva – »Če bo EU sprejela enotno stališče ali pa bo Nato prekoračil svoj mandat na Kosovu, bosta ti organizaciji v konfliktu z Združenimi narodi. Če nas ne bodo upoštevali, bomo morali uporabiti brutalno vojaško silo,« je ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin zagrozil dan po množičnih protestih v Beogradu. Zanikal je, da za nemiri stoji tudi uradna Moskva. Ta je četrtkovo uničenje v Beogradu obžalovala in s prstom pokazala na države, ki so priznale Kosovo. » Morali bi se zavedati posledic,« je suho pripomnil tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Mihail Kaminin.
Moskva – »Enostranska razglasitev neodvisnosti Kosova in njeno priznanje v nekaterih zahodnih državah bosta v Rusiji spodbudila razmislek o ruskem odnosu do samooklicanih republik,« je dan po srbskih predsedniških volitvah s priznanjem separatističnih pokrajin Abhazije, Južne Osetije in Pridnestrske republike vnovič zagrozil predsednik odbora ruske dume za mednarodne odnose Konstantin Kosačov. Za vsak primer. Stari novi srbski predsednik Boris Tadić je namreč takoj po volilni zmagi dal vedeti, da se Srbija ne bo odrekla zaščiti svojih interesov na Kosovu. Vnovične ruske grožnje so tako bolj odziv na ponedeljkovo izjavo predsednika kosovskega parlamenta Jakupa Krasniqija, ki je 17. februar označil za dan razglasitve kosovske neodvisnosti.
