Moskva - Timofej V. Bordačev je predstavnik prve generacije Rusov, ki so se šolali v tujini. Pohvali se, da je prvi Rus, ki je znanje nabiral na College of Europe v belgijskem Brugesu. Po vrnitvi v domovino z zaposlitvijo ni imel težav, saj trenutno predava na prestižni moskovski visoki šoli za ekonomijo, vodi Center za evropske in mednarodne študije in sourednikuje revijo Rusija v globalnih zadevah. Glede prihodnjih odnosov med Rusijo in Evropsko unijo je velik optimist, saj verjame, da bo prihodnost pripeljala celo do skupnih rusko-evropskih ustanov. Pred vrhom EU-Rusija v Hanti Mansijsku je za Delo spregovoril o izzivih evropsko-ruskega partnerstva, ki ga po njegovem bremeni predvsem medsebojno nezaupanje.
Vilnius- Zunanji ministri Evropske unije so na ponedeljkovem zasedanju vendarle prižgali zeleno luč za pogajanja o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Rusijo, za kar so si prizadevali skoraj dve leti. Najprej je začetek pogajanj zaradi spora z mesom blokirala Poljska, nazadnje pa je z bojkotom grozila še Litva, kar je v Evropski uniji povzročilo razkol med »starimi« in nekaterimi »novimi« članicami, ki so dolgo živele pod sovjetskim škornjem in si tudi zato prizadevajo za bolj odločno evropsko politiko do Rusije.
Moskva– Na sedežu ruskega plinskega velikana Gazprom so nam včeraj potrdili, da se je njegov predsednik uprave Aleksej Miller med petkovim obiskom v Sloveniji s slovenskim vodstvom res dogovarjal o poteku plinovoda South Stream (Južni tok) čez slovensko ozemlje. Hkrati so nam zatrdili, da imajo za partnerja v projektu, vrednem 16 milijard dolarjev, še vedno tudi Avstrijo. Pisanja nekaterih ruskih medijev, da je Gazprom informacijo o dogovarjanju s Slovenijo namenoma dal v javnost, da bi tako ukrotil samovoljno Avstrijo, naši viri pri Gazpromu niso hoteli komenitrati. »To so samo medijske špekulacije in teh pri nas nikoli ne komentiramo.«
Moskva – Ameriški predsednik George Bush je pripotoval na dvodnevni uradni obisk v Ukrajino, s katerim bi rad utrdil podporo hitremu ukrajinskemu članstvu v zvezi Nato. To bo na bližajočem se vrhu v Bukarešti eno najtežjih vprašanj. Številne članice severnoatlantskega zavezništva namreč širitvi Nata na Ukrajino in Gruzijo odločno nasprotujejo. Ker mora biti odločitev o tem soglasna, bosta morali ti dve nekdanji sovjetski republiki na vabilo najverjetneje počakati do konca prihodnjega leta.
Moskva – Ameriškega predsednika Georgea Busha so na Trgu neodvisnosti v Kijevu pričakali demonstranti, ki nasprotujejo članstvu Ukrajine v Natu. Proti je po zadnjih javnomnenjskih raziskavah kar 35 odstotkov Ukrajincev, medtem ko članstvo podpira le nekaj več kot 11 odstotkov državljanov. Opozicijski Stranka regij in komunisti vztrajajo, da takšni rezultati kar kličejo po referendumu, zato so skoraj mesec dni blokirali delo vrhovne rade. Do članstva sta postala v javnih nastopih zadržana celo njegova najbolj goreča zagovornika, ukrajinski predsednik Viktor Juščenko in premierka Julija Timošenko. V ozadju njune previdnosti so predsedniške volitve, ki bodo v Ukrajini prihodnje leto.
Moskva – Na Brdu pri Kranju se bo v petek začelo neformalno zasedanje zunanjih ministrov EU, na katerem bodo razpravljali tudi o odnosih med Evropsko unijo in Rusko federacijo. Ko je Slovenija kot prva slovanska država prevzela krmilo EU, so bili v Moskvi izjemno optimistični, že čez nekaj dni pa je bilo romantike konec. Zaradi ostrega odziva ob zaprtju Britanskega sveta (British Council) je bila namreč uradna Ljubljana od Rusije deležna precej ostrih besed. Kakor kaže, pa niti to niti dogajanje ob kosovski neodvisnosti na ruski strani ni povzročilo dolgotrajnih zamer. Novoizvoljeni ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je namreč takoj po izvolitvi izjavil, da je glede slovenskega predsedovanja EU optimističen.
Moskva – Ruska turistična borza MITT, na kateri se je na stojnici v organizaciji Slovenske turistične organizacije (STO) predstavilo kar 28 slovenskih turističnih podjetij, bo danes zaprla svoja vrata. Najpomembnejši ruski in tretji najpomembnejši dogodek v svetovni turistični industriji se je za Slovenijo končal nadvse uspešno. V konkurenci več kot 100 držav je namreč prejela priznanje za najboljšo stojnico. Na njej se je Slovenija na ruskem trgu prvič predstavila z novim logotipom I feel Slovenia. Četudi je v angleščini, ki v Rusiji sicer ni na široko sprejeta, so se nanj presenetljivo odzvali z navdušenjem.
Leto 1916. Božični prazniki. Utrujeni, ponižani in izdani srbski vojaki skupaj z begunci umirajo na obalah Jadrana. Čakajo, da jih rešijo zavezniki. Regent Aleksander Karađorđević obupano piše ruskemu carju Nikolaju II.: »V najtežjih trenutkih se obračam na vaše cesarsko veličanstvo, v katero sem vedno polagal svoje poslednje upanje, s prošnjo za vaše posredovanje. Da rešim svojo vojsko popolnega uničenja.«
