New York, Moskva – Petinštiridesetletnega Rusa Viktorja Buta je v četrtek zvezno okrožno sodišče v New Yorku obsodilo na 25 let zapor. »Nisem kriv,« je po razglasitvi sodbe izjavil But, ki so ga pred štirimi leti ameriški agenti na Tajskem zvabili v past.
Moskva – Karizmatična nekdanja ukrajinska premierka Julija Timošenko, ki v zaporu preživlja sedemletno zaporno kazen zaradi zlorabe položaja pri podpisu plinske pogodbe z Rusijo in je menda med letošnjimi nominiranci za Nobelovo nagrado, je še vedno v središču ukrajinske politike.
Who is Mr. Putin? je v svetovnih prestolnicah završalo po tiskovni konferenci prvega ruskega predsednika Borisa Jelcina 9. avgusta 1999, na kateri je za novega premiera imenoval širši javnosti skorajda neznanega Vladimirja Putina.
Moskva – Gruzinska separatistična pokrajina Južna Osetija, ki je po gruzinsko-ruski vojni pred tremi leti in pol razglasila samostojnost, se je znašla na robu državljanske vojne. Razmere so se zaostrile po predsedniških volitvah novembra, na katerih je zmagala opozicijska kandidatka Alla Džiojeva.
Moskva – Na zadnji novembrski dan so v Belorusiji, edini evropski državi s smrtno kaznijo, na smrt z ustrelitvijo obsodili Dzmitrija Kanavalaua in Uladzislava Kavaljoua. Na vrhovnem sodišču sta bila spoznana za kriva aprilskega terorističnega napada na postajo podzemne železnice v središču Minska. Umrlo je 14 ljudi, 200 jih je bilo ranjenih.
Moskva – Rusko vodstvo se je na operacijo Nata v Libiji vseskozi odzivalo precej nekonsistentno. Najprej se je vzdržalo glasovanja o resoluciji, s katero je varnostni svet ZN podprl vojaški poseg, libijsko začasno vlado je priznalo mesece za drugimi državami, libijski konflikt pa je sprožil enega redkih javnih sporov v vladajočem tandemu.
Kijev – Ukrajinski politolog Aleksej Golobuckij je namestnik direktorja politične Agencije za modeliranje situacij, ki se je v Ukrajini prva začela ukvarjati z dolgoročnimi političnimi napovedmi in to ne le glede ukrajinskih notranjepolitičnih razmer, ampak tudi odnosov Ukrajine s partnerji na zahodu in v Rusiji. Zdaj so ti odnosi močno načeti zaradi obsodbe nekdanje ukrajinske premierke Julije Timošenko, na kar se je mednarodna skupnost prvič odzvala »povsem sinhrono«. Po mnenju Golobuckega to dokazuje, da bodo pritiski pojenjali šele, ko bodo Timošenkovo izpustili iz zapora in ji omogočili politično udejstvovanje. Sodeč po njegovih napovedih bo kmalu spet na prostosti.
Kijev – Nekdanja ukrajinska premierka Julija Timošenko je bila zaradi zlorabe položaja pri podpisu plinske pogodbe z Rusijo obsojena na sedem let zapora, prisodili pa so ji tudi triletno prepoved opravljanja državne službe. Sodišče je odločilo še, da je ukrajinsko plinsko podjetje Neftogaz s svojim ravnanjem oškodovala za skoraj 140 milijonov evrov, ki jih bo morala povrniti v celoti. »S to obsodbo se je Ukrajina vrnila v leto 1937, ko so se pri nas dogajale množične represije. Danes moramo biti močni. Avtoritarnemu režimi so šteti dnevi!« je Timošenkova ostala neuklonljiva tudi po obsodbi, ki je ni raztrgala samo Evropska unija, ampak tudi Rusija.
Kijev – Na okrožnem sodišču v Kijevu bodo predvidoma danes razglasili sodbo proti nekdanji ukrajinski premierki Juliji Timošenko, ki je obtožena zlorabe položaja pri podpisu pogodbe z Rusijo za dobavo plina. Sojenje so prekinili konec septembra, domnevno zato, da bi predsedniku Viktorju Janukoviču omogočili najti rešitev, s katero bi utišal kritike EU in se hkrati izognil podobi poraženca. Poznavalci razmer so napovedovali, da bo to poskušal doseči z dekriminalizacijo 365. člena kazenskega zakonika, ki za zlorabo položaja predvideva zaporno kazen, a so poslanci vrhovne rade to možnost prejšnji teden zavrnili. To pomeni, da Timošenkovo v primeru obsodbe čaka od 7 do 14 let zapora. Pred razglasitvijo »zgodovinske sodbe« smo preverili razpoloženje v taborih njenih zagovornikov in nasprotnikov.
»Ko so nam leta 2004 v Barceloni podelili Nansenovo nagrado Visokega komisariata Združenih narodov za begunce, so na mojo nesrečo na slovesnost povabili tudi ambasadorko dobre volje Angelino Jolie. Pojma nisem imela, kdo je, vendar zaradi nje ni nikogar zanimalo, kdo sem in kaj počne človekoljubna organizacija Memorial. Ljudje so se do nje obnašali kot verniki, ki srečajo Jezusa Kristusa. Kričali so: 'Angelina, dotakni se me!' Ko so mi podelili nagrado, so ljudje tudi k meni začeli prihajati po avtograme. Spraševali so me, ali sem ruska Angelina Jolie. 'Upam, da ne,' sem jim hitela odgovarjati.«
