Moskva – V Kijevu so prekinili sodni proces proti nekdanji ukrajinski premierki Juliji Timošenko, ki je obtožena zlorabe položaja pri podpisu pogodbe z ruskim plinskim monopolistom Gazpromom, s katero se je pred dvema letoma končala ukrajinsko-ruska plinska vojna. Sojenje se bo predvidoma nadaljevalo 11. oktobra, ko naj bi tudi izrekli sodbo. Državno tožilstvo za najbolj razvpito ukrajinsko opozicijsko političarko zahteva sedem let zapora, obtoženka pa ne dvomi, da ji bodo toliko let tudi prisodili.
Moskva – Na enodnevni delovni obisk v Rusijo bo pripotoval ukrajinski predsednik Viktor Janukovič, ki bo poskušal pri ruski strani doseči revizijo plinskega sporazuma, ki ga je nekdanja ukrajinska premierka Julija Timošenko z ruskim premierom Vladimirjem Putinom sklenila med plinsko vojno pred dvema letoma, zaradi njega pa je obtožena celo zlorabe položaja. Ukrajinska stran želi izpogajati nižjo ceno plina, kar je Rusija pripravljena storiti samo v zameno za ukrajinski vstop v carinsko unijo med Rusijo, Belorusijo in Kazahstanom ali za prodajo ukrajinskega plinskega tranzitnega sistema (GTS) ruskemu plinskemu monopolistu Gazpromu. »Ukrajina in Rusija se gresta igro – kdo bo prvi trenil z očmi. Obe na pogajanja prihajata s skrajnimi stališči, na podlagi katerih bosta poskušali najti kompromis,« je pred srečanjem napovedal urednik časopisa Rusija v globalnih zadevah Fjodor Lukjanov.
Moskva – Gruzinski predsednik Mihail Saakašvili se je ob robu zasedanja 66. generalne skupščine Združenih narodov srečal z ameriškim predsednikom Barackom Obamo. To je bilo njuno tretje srečanje po gruzinsko-ruski vojni pred tremi leti, po kateri je Rusija priznala neodvisnost obeh gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije, v katerih so zdaj nameščeni ruski vojaki. Gruzija je izgubila 20 odstotkov svojega ozemlja in Združene države Amerike, ki so njen velik zaveznik, že vse od konca vojne pozivajo k obnovitvi gruzinske ozemeljske celovitosti. Zaradi vojne je Gruzija proti Rusiji vložila tožbo na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu (ECHR), ki je primer včeraj vendarle sprejelo v obravnavo, kar je velika redkost. Sodišče je v svoji več kot 60-letni zgodovini prejelo komaj 16 meddržavnih tožb, razsodbe pa je izreklo samo v treh primerih.
Moskva – Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je odložilo razsodbo glede največjega zahtevka v svoji 60-letni zgodovini, v katerem je 55.000 nekdanjih delničarjev nekoč največje ruske naftne družbe Jukos rusko vlado tožilo zaradi nezakonite razlastitve, za kar so zahtevali 98 milijard dolarjev odškodnine. Poleg tega so sodniki zavrnili tudi trditev, da je bil sodni proces proti Jukosu politično motiviran.
Moskva – V Rusiji so prijeli domnevnega organizatorja umora preiskovalne novinarke Ane Politkovske, ki je popisovala temne plati vojne v Čečeniji in je bila na svojem domu v Moskvi ubita pred skoraj petimi leti. Hkrati z aretacijo upokojenega policijskega podpolkovnika Dmitrija Pavljučenkova, ki je v zameno za plačilo menda organiziral kriminalno skupino, domnevno odgovorno za njen umor, so preiskovalci napovedali še, da razpolagajo tudi z informacijami o domnevnem naročniku umora. »Za zdaj je prezgodaj, da bi objavili njegovo ime,« so bili skrivnostni pri preiskovalnem odboru generalnega državnega tožilstva.
Moskva – Po aretaciji nekdanje ukrajinske premierke Julije Timošenko so napetosti v Ukrajini na vrelišču, zato je že mogoče slišati primerjave z oranžno revolucijo leta 2004, ki je na oblast pripeljala proevropsko usmerjene politike, med drugim tudi Timošenkovo. Njeni privrženci napovedujejo »Novi Majdan« kot so po glavnem kijevskem trgu z imenom Majdan Nezaležnost (Trg neodvisnosti) poimenovali burne dogodke izpred sedmih let. Prvi večji shod napovedujejo za danes, ko naj bi v Kijev prispelo tudi več avtobusov njenih privržencev iz Lvova na zahodu države. Varnostne službe so menda dvema avtobusoma že prekrižale načrte.
Moskva – V evropskem parlamentu v Strasbourgu so sprejeli doslej najostrejšo resolucijo o stanju demokracije v Rusiji, v kateri so izrazili »zaskrbljenost zaradi težav, s katerimi se politične stranke spopadajo pri postopku volilne registracije. Gre za omejevanje politične konkurence v Rusiji, zmanjševanje volilne izbire in dokaz o pomanjkanju pluralizma v Rusiji.« Povod za omenjeno besedilo je nedavna odločitev ruskega ministrstva za pravosodje, ki je zavrnilo registracijo opozicijske Stranke narodne svobode – Za Rusijo brez brezpravja in korupcije, ki je bolj znana pod kratico Parnas, zaradi česar ta ne bo mogla sodelovati na decembrskih parlamentarnih in predsedniških volitvah prihodnje leto. Ruska stran je kritiko v jeznem odzivu označila za neprimerno in neutemeljeno.
Moskva – V ukrajinskem glavnem mestu Kijevu se je začela sodna obravnava proti nekdanji ukrajinski premierki Juliji Timošenko, ki je obtožena zlorabe položaja pri podpisu pogodbe o dobavi ruskega plina, s katero se je pred dvema letoma končal najtežji in najdaljši rusko-ukrajinski plinski spor, med katerim so evropski porabniki kar 12 dni ostali brez svežih pošiljk modre energije. Pred sodiščem, kjer so obravnavo po enournem prerekanju preložili na 4. julij, je Timošenkovo pričakala množica privržencev in novinarjev. »Začela se je farsa, imitacija sojenja, ki ga je ukazal in organiziral predsednik Viktor Janukovič,« je s prstom pokazala na političnega tekmeca še iz časov oranžne revolucije pred sedmimi leti. Janukovič se je na obtožbe odzval z besedami: »Nihče ni bolj zainteresiran za pravičen sodni proces kakor jaz.«
Moskva – Na moskovskem sodišču so zaradi izdaje in dezerterstva na 25-letno zaporno kazen v odsotnosti obsodili dvojnega rusko-ameriškega agenta Aleksandra Potjejeva, s čimer je dobil epilog rusko-ameriški »vohunski škandal stoletja«. Tako so mediji označili aretacijo enajstih spečih ruskih tajnih agentov, ki so jo v Združenih državah Amerike izvedli pred natanko letom dni.
Moskva – V predmestju Moskve so pokopali nekdanjega polkovnika ruske vojske Jurija Budanova, ki je bil simbol zločinov ruske vojske v Čečeniji in je konec tedna postal žrtev umora po naročilu. Med drugo čečensko vojno je poveljeval 160. gardijskemu tankovskemu polku, za kar je bil odlikovan z medaljo za hrabrost, ki so mu jo pozneje odvzeli skupaj z nazivom. Zaradi ugrabitve in umora 18-letne Čečenke Elze Kungajeve so ga leta 2003 obsodili na desetletno zaporno kazen. Postal je prvi in doslej edini obsojeni ruski vojni zločinec, kar je pred desetimi leti močno polariziralo rusko družbo, podoben učinek pa utegne imeti tudi njegov umor. Zgodil se je le dva dni pred dnevom Rusije, praznikom ruskega domoljubja, zato je še bolj verjetno, da je šlo za provokacijo z namenom podžgati medetnično napetost. Na praznični dan je peščica ruskih nacionalistov že pripravila shod v njegovo podporo. »Ubili so heroja, kar je treba maščevati,« je bilo mogoče prebrati na njihovih transparentih.
