Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Sergej Krikaljov je kozmonavt, ki je med zvezde poletel šestkrat in v vesolju preživel kar 803 dni, s čimer je postavil rekord in postal živa legenda na področju kozmonavtike. Večni mladenič z nešteto hobiji, kot so akrobatsko letalstvo, alpsko smučanje, potapljanje in kolesarjenje, ter predirljivo modrimi očmi je tudi eden od samo štirih Rusov, ki se trenutno kitijo tako z značko heroja Sovjetske zveze kot heroja Rusije. Znan je tudi pod vzdevkom Zadnji državljan Sovjetske zveze, ki ga je dobil, ko je leta 1991 na vesoljsko postajo Mir poletel še kot državljan sovjetskega imperija, vrnil pa se je, ko se je njegova domovina že imenovala Ruska federacija.
Moskva – Vršilec dolžnosti moldavskega predsednika Mihaj Gimpu je 24. junija na lastno pest sprejel odlok, s katerim je 28. junij razglasil za dan spomina na sovjetsko okupacijo, zahteval pa je tudi umik ruske »okupacijske« vojske z ozemlja moldavske separatistične Pridnestrske republike. Odločitvi nasprotujejo celo tri stranke iz njegovega Zavezništva za evropsko povezovanje, v kateri poleg predsednikove liberalne stranke sodelujejo še liberalni demokrati, demokratska stranka in Naša Moldavija. Gimpuja so pozvali, naj odlok prekliče, a je to možnost že zavrnil, zato vladajoči koaliciji grozi razpad. Opozicijska komunistična stranka je vložila pritožbo na ustavno sodišče.
Moskva – V gruzinski prestolnici Tbilisi so dan neodvisnosti proslavili z razkošno vojaško parado, ki so jo pripravili prvič po vojni z Rusijo leta 2008. Po tej vojni je Moskva priznala neodvisnost Južne Osetije in Abhazije, kjer so zdaj nameščeni ruski vojaki, po njej pa so se zgledovale le še tri države. Vse druge podpirajo ozemeljsko celovitost Gruzije, kar so ZDA poudarile tudi na praznični dan. Gruzinski predsednik Mihail Saakašvili ga je izrabil za nov verbalni napad na Rusijo, gruzinska opozicija, ki se zavzema za normalizacijo odnosov z Moskvo, pa je pripravila demonstracije.
»Moji prvi spomini segajo v čas, ko smo bivali v Carskem selu – zelenje, čudoviti parki, pašniki, kamor me je vodila varuška, hipodrom s poskočnimi konjički, stara železniška postaja …,« se največja ruska pesnica Ana Ahmatova spominja zgodnjih let, ki jih je preživela v slovitem Carskem selu, nekdanji rezidenci ruske carske družine in rojstnem kraju moderne ruske literature. Idilični paviljoni in parki z ribniki, umetelnimi mostovi, marmornatimi skulpturami in obeliski so navdihovali tudi največjega ruskega pesnika Aleksandra Sergejeviča Puškina, najbolj znanega diplomiranca znamenitega liceja, ki ga je dal Aleksander I. zgraditi po zgledu antičnih izobraževalnih ustanov. Tako kot nekoč Aristotel je imel v mislih najbolj nadarjene otroke, kar je jasno razvidno iz prvega odstavka šolskega statuta: »Naloga liceja je izobraževanje mladih ljudi, ki bodo opravljali najpomembnejše državniške službe.« Profesor morale in politologije Aleksander Marten je že prvi dan šolskega leta nadobudnim mladeničem nekajkrat položil na srce: »Naj vas vodi ljubezen do slave in domovine!«
Polona Frelih, Moskva
Moskva – Na poslopju osrednjega muzeja ruskih oboroženih sil na ploščadi Suvarova v središču Moskve visi napis Slava zaščitnikom domovine in prav tam se je približno 300 pripadnikov ruske skrajne desnice poklonilo spominu ruskih vojakov, ubitih v Čečeniji. Povečini zakriti pripadniki Gibanja proti ilegalnim migracijam in Slovanske zveze so z desnico, dvignjeno v zrak, vzklikali »Slava Rusiji« in »Slava našim herojem« ter gesla proti tujim priseljencem. Četudi so oblasti dovoljenje izdale samo za 150 udeležencev in četudi je bilo na shodu slišati tudi pozive k odstopu ruskega premiera Vladimirja Putina, je minil brez incidentov.
Moskva – Pogled na ruski nacionalni značaj je še danes ovit v različne romantične predstave, med katerimi je najmočnejša tista o obstoju ruske duše, ki Rusijo in Ruse prikazuje v avreoli nečesa posebnega, skrivnostnega, predvsem pa težko razumljivega. »Rusije ni mogoče razumeti, v Rusijo je mogoče le verjeti,« je, denimo, razmišljal veliki romantični pesnik F. I. Tjutčev. Robert Croft, asistent in osebni prijatelj ruskega skladatelja Igorja Stravinskega, se takole spominja skladateljeve vrnitve v domovino: »Drug za drugim so se priklanjali pred skrivnostjo, ki se ji pravi 'biti Rus'«. Zdaj so znanstveniki z vsega sveta obstoj ruske duše označili za mit.