Moskva – Na moskovskem sodišču se je končal sodni proces, s katerim se je na zatožni klopi po 50 letih vendarle znašel tudi nekdanji sovjetski voditelj Josip Visarjonovič Stalin, natančneje njegova zapuščina. Za to je poskrbel njegov vnuk Jevgenij Džugašvili, ki je zaradi razžalitve časti in dobrega imena vložil tožbo proti kritičnemu časopisu Nova Gazeta. Zaradi članka o »krvoželjnem kanibalu« je od avtorja in uredništva zahteval opravičilo in denarno odškodnino, vendar mu sodišče ni ugodilo.
Hodinsko polje na severozahodu Moskve je danes predvsem moderna stanovanjska soseska z nebotičniki in parkirišči, ki se dušijo v pločevini. Ne le avtomobilski, temveč tudi tisti žlahtnejši, iz katere so izdelani sovjetska vojaška letala in helikopterji vseh vrst, ki so tam še iz časov sicer precej kratkega življenja narodnega muzeja letalstva.
Moskva – Pred slovenskim veleposlaništvom v Moskvi so bile že druge demonstracije proti resoluciji Združitev razdeljene Evrope: teptanje človekovih pravic in civilnih svoboščin v 21. stoletju, ki jo je v začetku julija sprejela parlamentarna skupščina Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Pobudo za besedilo, ki obsoja nacizem in stalinizem, sta dala litovska delegacija in slovenski predstavnik Roberto Battelli, poslanec, ki v DZ zastopa italijansko narodno skupnost.
Moskva – Parlamentarna skupščina Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) je v začetku julija sprejela resolucijo Združitev razdeljene Evrope, v kateri nacizem izenačuje s stalinizmom. Besedilo, pod katero sta se podpisali Litva in Slovenija, je naletelo na ostre obsodbe ruskih oblasti, v ruskih medijih pa spodbudilo članke o slovenski kolaboraciji z nacizmom.
Dan je bil oblačen in tako kot skorajda ves junij so tudi predzadnjo soboto v mesecu Moskvo ves dan »prale« manjše plohe in nevihte. A kljub nepredvidljivemu vremenu se je na postaji metroja Leninski prospekt ob pol enajstih zvečer zbrala množica ljudi – arhitektov, zgodovinarjev, novinarjev in vseh drugih ljubiteljev ruskega glavnega mesta. Pred njimi je bil velik izziv, nočno kolesarjenje od ene do druge kulturne znamenitosti jugozahodne Moskve, ki so nastale po drugi svetovni vojni in ki jih uvrščamo v arhitekturo postmodernizma. Na 23 kilometrov dolgo nočno kolesarjenje se je podalo kakih 500 poklicnih in ljubiteljskih kolesarjev, pa tudi takšnih, ki le redko sedejo na kolo in so ga najeli posebej za to priložnost, za kar so odšteli 15 evrov.
»Govorite jidiš ali hebrejsko?« povprašam kratkohlačnike, ki se razposajeno podijo okoli ogromne krajevne table, na kateri je ime upravnega središča judovske avtonomne regije napisano v ruščini in jidišu, jeziku vzhodnoevropskih Judov germanskega izvora. »Smo Rusi, ki smo tukaj v večini, Judov je zelo malo. Večina je že pred leti odšla v Izrael,« odkimava gologlavi mladenič in naprej občuduje skupino motoristov, ki so si kamnito skulpturo izbrali za svoje počivališče.
Polona Frelih, Moskva
Moskva – Najvišji predstavniki ruske Komunistične partije so v četrtek počastili 56. obletnico smrti sovjetskega diktatorja gruzinskega rodu Josipa Visarionoviča Stalina, ki v Rusiji še zdaj buri duhove. Za zadnjo polemiko je poskrbel popularni britanski zgodovinar Orlando Figes, ki je ruske oblasti obtožil, da so preprečile izdajo njegove zadnje knjige Šepetalci: zasebno življenje v Stalinovi Rusiji. Figes je tudi avtor uspešnice o kulturni zgodovini Rusije z naslovom Natašin ples, ki je lani izšla tudi v slovenskem prevodu.
