Moskva - Ruska stran še ni odgovorila na poziv generalnega sekretarja zveze Nato Andersa Fogh Rasmussena, naj stori več za stabilizacijo Afganistana, ki je v zadnjih mesecih postalo tisto krizno žarišče, na katerem ameriško-ruski interesi najbolj sovpadajo. Po njegovem mnenju bi lahko Rusija z opremo in urjenjem pripomogla k večji učinkovitosti afganistanskih varnostnih sil, o čemer se bo z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom pogovoril sredi decembra, ko bo pripotoval na uradni obisk v Rusijo. K večji vlogi pri gospodarskem razvoju Afganistana je ruske oblasti pozval tudi namestnik ameriškega obrambnega sekretarja Alexander Verbshow.
»Jimmy, Jimmy, Jimmy, Adja, Adja,« energično prepeva 38-letni delavec iz Tadžikistana Bajmurat Allaberijev, čigar posnetek si je na spletnem portalu YouTube ogledalo že pol milijona Rusov. Na njem Tadžik Džimi – tako so ga poimenovali oboževalci – v svojem prepoznavnem falsetu, med katerim globok moški glas kot za stavo spreminja v visok ženski sopran, poje naslovno pesem hollywoodske uspešnice iz leta 1983 z naslovom Disco Dancer. Film o mladem uličnem umetniku, ki je ubežal revščini in anonimnosti ter postal slaven, je v nekdanji Sovjetski zvezi užival kultni status. Zdaj je v Rusiji prav po njegovi zaslugi zaslovel tudi revni prišlek iz srednje Azije. Zgodba o prvi zvezdi ruskega interneta je privlačna kombinacija pravljice o Revnem milijonarju in bliskoviti slavi škotskega slavčka Susan Boyle.
Nedavna raziskava uglednega Berkmanovega centra, ki deluje v okviru harvardske univerze in se posveča raziskovanjem novih tehnologij, je ključ za uspeh oranžne revolucije v Ukrajini pred petimi leti našla v mobilnih telefonih in SMS-sporočilih. »Pokritost z mobilno telefonijo poveča verjetnost, da se bo zgodil nasilni državni prevrat,« je ena od ključnih ugotovitev. Tudi zaradi nje so med nedavnimi protesti v Moldaviji in Gruziji, leta 2006 pa tudi v Belorusiji, oblasti najprej poskrbele, da mobilni telefoni na kraju demonstracij niso delovali.
Moskva – Konferenca o stabilizaciji Afganistana je potekala prav na dan, ko je ameriški predsednik Barack Obama napovedal, da bo v Afganistan napotil dodatnih štiri tisoč vojakov in ko je v Pakistanu prišlo do najhujšega samomorilskega napada v letošnjem letu. Kot da bi slutil, kaj se bo dogajalo daleč stran, je ruski zunanji minister Sergej Lavrov na konferenci poudaril, da afganistanskih problemov ni mogoče rešiti samo z uporabo sile.
Moskva – Kirgiški predsednik Kurmanbek Bakijev je včeraj podpisal dekret o zaprtju ameriškega vojaškega oporišča Manas, ki je delovalo vse od leta 2001, ko so ZDA z zavezniki napadle Afganistan. Pred tem je zakon z veliko večino potrdil parlament, v katerem kar 80 odstotkov sedežev zaseda stranka, ki podpira Bakijeva. Ko bo Washington o dekretu uradno obveščen, mu bo na voljo pol leta, da od tam umakne okoli 1800 vojakov, transportna letala in drugo opremo.
Moskva - »Poslanci dume ruskemu predsedniku in vladi predlagamo, naj proučita možnost priznanja neodvisnosti Abhazije in Južne Osetije,« se glasi odlomek iz resolucije, ki so ga v ruski dumi v petek popoldan sprejeli z 440 glasovi podpore. Dokument tudi poziva, da bi morala Rusija v primeru uspešnih prizadevanj Gruzije za članstvo v zvezi Nato pohiteti z odločitvijo o priznanju neodvisnosti teh gruzinskih pokrajin. Gre za prvi konkretni korak Rusije v smeri priznanja dveh nepriznanih proruskih pokrajin na postsovjetskem prostranstvu. O moldavski Pridnestrski republiki ni bil govor, saj je Moskva nedavno privolila, da bo v zameno za moldavsko odpoved članstvu v zvezi Nato podprla njeno ozemeljsko celovitost.
Moskva – V zahodnih medijih je bilo v zadnjih mesecih večkrat videti debele naslove o ruskem napenjanju vojaških mišic, in nemara je prav v njih ruski predsednik Vladimir Putin dobil navdih za svoj najnovejši napad na zvezo Nato. »Vidimo, da nekatere države in članice Nata v nasprotju s sprejetimi dogovori krepijo vojaško moč tik ob naših mejah. Ne smemo si dovoliti, da bi ob tem napenjanju mišic ostali ravnodušni,« je besede, ki jih kot pokvarjena plošča ponavlja že sedem mesecev, Putin še enkrat ponovil tudi med včerajšnjim obiskom obrambnega ministrstva. In spet požel gromek aplavz tam zbranih generalov.
Moskva – Gospodarsko sodelovanje med Rusijo in Kitajsko naj bi že do leta 2010 doseglo 60 do 80 milijard ameriških dolarjev, sta med dvodnevnim obiskom kitajskega premierja Wen Jiabaa v Moskvi poudarila gostitelja, ruski predsednik Vladimir Putin in premier Viktor Zubkov. K doseganju tega cilja je veliko prispeval že tokratni obisk, med katerim sta sosedi podpisali kar deset medvladnih in gospodarskih sporazumov. Kitajska in Rusija sta se zavezali k sodelovanju na področju energetike, predvsem jedrske energije, in financ ter k skupnim znanstvenim in tehnološkim projektom.
Moskva – V tadžiški prestolnici Dušanbe se je v petek začelo vrhunsko zasedanje Skupnosti neodvisnih držav, regionalne organizacije, ki z izjemo baltske trojke združuje vse nekdanje sovjetske republike. Ustanovljena je bila, da bi novonastalim državam omogočila čim manj bolečo ločitev in olajšala prve samostojne korake. Organizacijo, ki ji kritiki že od vsega začetka očitajo, da je sama sebi namen, pretresajo politični in energetski spori. Spor med Rusijo in Ukrajino zaradi plina je bil tudi popotnica tokratnega srečanje, ki ga zaznamuje še odsotnost ukrajinskega predsednika Viktorja Juščenka.
