Poročila iz Donbasa napovedujejo skorajšnji konec trhlega premirja, ki velja od sredine letošnjega februarja. »Tukaj živimo ljudje«, na svoje domove pišejo tamkajšnji prebivalci, a nanje ne glede na to padajo izstrelki ukrajinske vojske.
Sovjetska zveza se je pompozno imenovala za »državo, v kateri največ berejo«. Težko, da je to v resnici držalo, saj so za nekdanjo železno zaveso veljale za deficit celo knjige ruskih klasikov. V sodobni Rusiji je v knjigarnah in knjižnicah dostopna zelo bogata izbira – izhaja praktično vse, četudi ne v največjih nakladah.
Konec julija je delegacija francoskega parlamenta obiskala polotok Krim, ki je pred dobrim letom dni po referendumski odločitvi tamkajšnjih prebivalcev postal del Rusije. Francoski parlamentarci pravijo, da jim je obisk odprl oči in da medijska poročila o »ruski okupaciji Krima« nimajo realne podlage.
Danes zvečer, v soboto, na obisk v Slovenijo prihaja Dmitrij Medvedjev, predsednik vlade Ruske federacije. Jutri se bo kot doslej najvišji predstavnik Rusije udeležil slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem. Vodenje vlade je prevzel leta 2012. Leta 1965 rojeni pravnik je za Vladimirjem Putinom druga najmočnejša osebnost Ruske federacije.
V Mukačevu, drugem največjem mestu v Zakarpatju, ki meji na kar štiri članice Evropske unije: Poljsko, Slovaško, Madžarsko in Romunijo, je pred dnevi izbruhnil strelski obračun med lokalnimi veljaki in člani ultranacionalističnega Pravega (Desnega) sektorja. Spor zaradi nadzora nad tihotapskimi potmi in kanali se je razvil v politično krizo, ki razkriva, kako velika je pravzaprav anarhija v Ukrajini.
Ruski predsednik Vladimir Putin se je v zadnjih dneh kar dvakrat pogovarjal po telefonu z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, danes pa se bo v Ufi udeležil vrhunskega zasedanja držav Bricsa ter srečanja Šanghajske organizacije za sodelovanje, na katerih se bo srečal na štiri oči s številnimi voditelji držav. Željo po srečanju s Putinom je med praznovanjem 80. rojstnega dne izrazil celo dalajlama.
Človeštvo je zmeraj gradilo zidove. Čeprav jim je usojeno, da se bodo prej ali slej zrušili, rastejo znova in znova. Poljski sociolog Zygmund Bauman pravi, da ljudje že tisoče let razmišljajo o ograjah, kraljestvo hočejo ograditi od tujcev, postavljajo ločnice s tistimi, ki jih imajo za barbare, za zidovi se počutijo varne.
Da je Pesem Evrovizije prav toliko glasbeno tekmovanje kot neformalno srečanje skupnosti LGBT, že dolgo ni več skrivnost. Letošnji izbor je potekal na Dunaju, na njem pa so gledalci glasno negodovali vsakič, ko je voditeljica omenila Rusijo, ki že dolgo velja za eno najbolj homofobnih držav na svetu. Pa je res tako?
Nekdanjega gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija smo nazadnje opazili septembra lani v New Yorku, kjer se je v športni opravi brezskrbno sprehajal po Brooklynu. Slavni ubežnik, ki ga v domovini iščejo zaradi korupcije in brutalnega obračuna z opozicijskimi protestniki, je zdaj postal guverner Odese, etnično razdeljenega in skorumpiranega ukrajinskega pristaniškega mesta.
Naše babice so uživale naravno domačo hrano, naši otroci pa bodo verjetno odvisni od »frankenfoodsa«, kakor v Združenih državah Amerike pravijo živilom iz gensko spremenjenih pridelkov, ki so zaradi korporacij, kot je Monsanto, že zdavnaj postali del ameriškega vsakdanjika.
