Osebna stran Polona Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – V ukrajinskem glavnem mestu Kijevu se je začela sodna obravnava proti nekdanji ukrajinski premierki Juliji Timošenko, ki je obtožena zlorabe položaja pri podpisu pogodbe o dobavi ruskega plina, s katero se je pred dvema letoma končal najtežji in najdaljši rusko-ukrajinski plinski spor, med katerim so evropski porabniki kar 12 dni ostali brez svežih pošiljk modre energije. Pred sodiščem, kjer so obravnavo po enournem prerekanju preložili na 4. julij, je Timošenkovo pričakala množica privržencev in novinarjev. »Začela se je farsa, imitacija sojenja, ki ga je ukazal in organiziral predsednik Viktor Janukovič,« je s prstom pokazala na političnega tekmeca še iz časov oranžne revolucije pred sedmimi leti. Janukovič se je na obtožbe odzval z besedami: »Nihče ni bolj zainteresiran za pravičen sodni proces kakor jaz.«
Moskva –Ob 25. obletnici največje jedrske katastrofe v zgodovini človeštva, ki se je 26. aprila 1986 zgodila v ukrajinski jedrski elektrarni Černobil, so po vsem svetu pripravili proteste proti jedrski energiji, glede katere imajo po nesreči v japonski jedrski elektrarni Fukušima pomisleke celo njeni zagovorniki. »Zaradi dogodkov na Japonskem se zdaj mnogi sprašujejo, ali je sploh mogoče zagotoviti zadostno varnost jedrske energije,« je na konferenci v Kijevu poudaril predsednik Mednarodne agencije za jedrsko energijo Jukija Amano. »Fukušima in Černobil sta dovolj glasni sporočili, iz katerih se moramo nekaj naučiti,« je med obiskom Černobila dejal generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun.
Moskva – Šestindvajsetega aprila bo minilo natanko 25. let od eksplozije na četrtem reaktorju jedrske elektrarne v Černobilu, ki je bila doslej največja jedrska nesreča v zgodovini. Ob okrogli obletnici se po vsem svetu vrstijo konference o prednostih in pomanjkljivostih jedrske energije ter z njo povezanih okoljevarstvenih dilem. V Ukrajini so vse sile usmerili v projekt, imenovan Černobilsko zavetišče, ki vključuje gradnjo novega sarkofaga, s katerim bodo prekrili razdejani reaktor, in objekta za shranjevanje jedrskih odpadkov iz drugih treh ustavljenjih reaktorjev. Na mednarodni donatorski konferenci v Kijevu, na kateri so sodelovali predstavniki 50 držav, so v ta namen zbrali 550 milijonov evrov, kar ni dovolj. Za dokončanje kar 1,5 milijona evrov vrednega projekta bi morali zbrati 740 milijonov evrov.
Moskva – Proruski ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je ob prvi obletnici predsedovanja odgovarjal na vprašanja državljanov, kar je že večletna praksa ruskega premiera Vladimirja Putina. To pa ni edino, pri čemer se Janukovič zgleduje po Rusiji, kjer si je izposodil tudi idejo o oblikovanju močne vertikale oblasti, so razmišljali udeleženci okrogle mize z naslovom Predsedniško leto Janukoviča – med Rusijo in Evropsko unijo, ki so jo pripravili pri ruski tiskovni agenciji Ria Novosti. Na njej so ukrajinski strokovnjaki v en glas ugotavljali, da se je tako predsedniku kot njegovi Stranki regij v zadnjem letu zelo zmanjšala podpora, zato ne izključujejo ponovitve dogodkov, kakršnim smo priča v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu.
Moskva – Ko je Kosovo 17. februarja 2008 enostransko razglasilo neodvisnost, ki so jo nemudoma priznale številne države, je bil to velik udarec ruski verodostojnosti v mednarodni skupnosti. Ruska diplomacija je namreč temu ves čas ostro nasprotovala, pri tem pa navajala, da utegne priznanje separatistične pokrajine brez soglasja prizadete države ustvariti nevaren precedens za ozemeljske spore po vsem svetu. Pri tem argumentu vztraja tudi po nedavni odločitvi Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ), ki je razsodilo, da enostranska razglasitev neodvisnosti ni bila kršitev mednarodnega prava. Po drugi strani je odločitev ICJ močno oslabila argumente Zahoda, ki vztraja pri nelegalnosti ruskega priznanja gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je na dvodnevnem uradnem obisku v Kijevu, ki je njegov drugi obisk v največji evropski državi, odkar je prevzel oblast proruski predsednik Viktor Janukovič. Konec aprila sta predsednika nove odnose med državama potrdila na srečanju v ukrajinskem mestu Harkov, kjer je bil sklenjen dogovor o 30-odstotnem znižanju cen za ruski plin v zameno za podaljšanje najemne pogodbe za rusko črnomorsko ladjevje na ukrajinskem polotoku Krim. Dogovor, ki po trditvah neimenovanih predstavnikov komisije za vprašanja nastanitve ruske flote na ozemlju Ukrajine, ne ureja vprašanj posodobitve »voznega parka« ter uporabe svetilnikov na Krimu, je prvi v vrsti številnih sporazumov o tesnejšem ukrajinsko-ruskem povezovanju.
Moskva – Pod vodstvom novega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča se je odprlo novo poglavje v ukrajinsko-ruskih odnosih, kar je odprlo pot za gospodarsko okrevanje največje evropske države, ki se je znašla na robu bankrota. Po dogovoru o cenejšem ruskem plinu v zameno za podaljšanje najemne pogodbe za pristanišče Sevastopol na ukrajinskem polotoku Krim so v ukrajinskem parlamentu vendarle potrdili proračun za leto 2010. Ta bo najverjetneje zadostil strogim pravilom Mednarodnega denarnega sklada, ki je konec lanskega leta zaradi nezadovoljstva z gospodarsko politiko prejšnjega vodstva zamrznil zadnji obrok 16,4 milijarde dolarjev vrednega posojila. Precej manj rožnate so ukrajinske politične razmere, saj opozicija opozarja, da je cilj zadnjih ruskih predlogov uničenje ukrajinske neodvisnosti.
Moskva – Rusko-ukrajinski sporazum, po katerem bo Ukrajina v prihodnjih desetih letih kupovala ruski plin za 30 odstotkov ceneje kakor doslej, v zameno pa je Rusiji do leta 2042 podaljšala najemno pogodbo za pristanišče Sevastopol na ukrajinskem polotoku Krim, buri duhove. Predvsem v Ukrajini, kjer je opozicija napovedala, da si bo na vso moč prizadevala preprečiti ratifikacijo dogovora, vendar ima za to vse manj manevrskega prostora, čeprav je ukrajinski predsednik Viktor Janukovič posredno že priznal, da so ga Rusi stisnili v kot. »Če bi cena plina ostala enaka, bi imel Naftogaz več kot pet milijard dolarjev primanjkljaja,« je pojasnil in dodal, da zaradi katastrofalnega stanja ukrajinskega gospodarstva ni imel druge izbire. Krivdo je prevalil na vlado nekdanje premierke Julije Timošenko.