Moskva – »Identificirali smo človeka, ki je ubil Politkovsko. Trudimo se, da bi ga našli in aretirali,« je včeraj sporočil tiskovni predstavnik generalnega državnega tožilstva Vjačeslav Smirnov. Imena osumljenca, ki je že na seznamu najbolj iskanih zločincev, ni razkril. Pri Novi Gazeti, za katero je Ana Politkovska pisala, so sporočili, da informacija ni nova. Vodja preiskovalcev je namreč vodstvu časopisa že oktobra razkril, da vedo, kdo je pritisnil na petelina.
Moskva – V Rusiji sta bila v petek ubita kar dva novinarja, oba iz Dagestana in oba zaposlena v državnih, proruskih medijih. Najprej je bil v svojem stanovanju na severovzhodu Moskve zadavljen novinar državnega Prvega kanala Iljas Šurpajev, nato pa je v dagestanskem glavnem mestu Mahačkali pod streli padel še odgovorni urednik dagestanske državne televizije GTRK Gadzi Abašilov. Čeprav preiskovalci zatrjujejo, da primera nista povezana, sta imela umorjena najmanj eno skupno točko: oba sta se po poročanju Kommersanta na eni od separatističnih spletnih strani v Dagestanu znašla na seznamu za odstrel.
Moskva – Združenje Novinarji brez meja s sedežem v Parizu je lani zapisalo, da je Rusija za novinarje tretja najbolj nevarna država na svetu. Prva žrtev v njihovih vrstah je letos postal novinar državnega Prvega kanala Iljas Šurpajev, ki je bil umorjen na svojem domu v severovzhodnem delu Moskve. Preiskovalci so sporočili, da je bil to verjetno umor iz osebnih razlogov, še vedno pa niso izključili možnosti, da je njegova smrt povezana z njegovim novinarskim delom.
Moskva – »Zoran Đinđić je bil lutka Zahoda, ki je junake narodnega upora prodal Haagu. Krogla, ki jo je dobil za to, je bila upravičena,« je v osrednji informativni oddaji Vesti na ruskem državnem televizijskem kanalu Rossija razmišljal novinar Konstantin Sjemin. Srbsko zunanje ministrstvo je zaradi žaljivega komentarja na vodstvo televizijske postaje že poslalo protestno pismo, pritožili pa so se tudi na ruskem zunanjem ministrstvu. Tudi drugi ruski mediji in politiki branijo Kosovo celo bolj goreče od Srbov.
Moskva – Britansko veleposlaništvo v Moskvi je sporočilo, da ne bo spoštovalo ruskega ukaza o zaprtju uradov British councila v Sankt Peterburgu in Jekaterinburgu, ki je začel veljati 1. januarja. V Londonu namreč vztrajajo, da je Britanski svet kulturna ustanova pod okriljem britanskega veleposlaništa, da nikakor ne deluje nezakonito, kakor trdijo ruske oblasti, ampak po sporazumu med Rusijo in Britanijo iz leta 1994 in dunajski konvenciji o konzularnih odnosih. Britanske nevladne ustanove, ki jih v Rusiji pojmujejo kot legla britanskih vohunov, bodo tako spet odprle vrata po koncu novoletnih praznikov, ki letos v Rusiji trajajo kar dva tedna.
Moskva – Vse kaže, da so britansko-ruski odnosi prestopili meje politike in načeli tudi sodelovanje na kulturnem področju. Ruske oblasti so namreč odpovedale dolgo napovedovano razstavo umetnin iz ruskih muzejev, ki naj bi jo konec januarja prihodnje leto slovesno odprli v Londonu. Med razstavljenimi deli naj bi bile tudi slike Matissa in Van Gogha, nekaj slik drugih slavnih impresionistov pa doslej sploh še niso razstavili zunaj Rusije.
Z razkošno osvetljavo Rdečega trga za njegovo pravljično večerno podobo skrbijo vse leto. Zdaj, ko je kamnite plošče prekril prvi sneg, pa je ob večerih tam že prav kičasto lepo. To središče Moskve so v minulih dneh popestrile še predvolilne table, na katerih je z debelimi rdečimi črkami zapisano: Podprite Putinov načrt in Za Putina. Že sicer ogromni panoji stojijo tako, da v soju uličnih svetilk in diskretnega modrega ozadja delujejo skorajda mistično. Kot da mimoidoče nagovarjajo, podprite ruskega predsednika Vladimirja Putina in pravljica bo trajala. Le cesar v garderobi še izbira prava oblačila.
»Še vedno ni nič močnejšega, kot je pisana beseda,« pravi novinarka Washington Posta Anna Applebaum. In prav zaradi te moči mediji že od nekdaj in povsod še kako dišijo politiki, ki si jih želi na različne načine podjarmiti v svojem boju za oblast. Dopisniki Dela so opisali nevarna razmerja med politiko in mediji v nekaterih evropskih državah.
Moskva – Moskovski preiskovalci so v začetku novembra aretirali pet mladoletnih obritoglavcev in njihovega 18-letnega voditelja, ki so 20. oktobra na jugozahodu Moskve do smrti zabodli znanega šahista iz Jakutije Sergeja Nikolajeva, hudo ranili varnostnika iz Uzbekistana Rustama Gulimova in z noži napadli še 20 drugih ljudi neruskega videza. Več mladoletnih prestopnikov, ki so se v noči dolgih nožev podali na morilski pohod, je še na prostosti. Gre za eno redkih temeljitih preiskav povezanih z napadi na tujce v Rusiji. Doslej so se namreč storilci umorov zaradi sovraštva do tujcev povečini izognili roki pravice.
